Franja

V, v, 21. črka lat. abecede = sl. V (prim. U, u). Kot kratica je V. = vir, valeo, vales, valetis, vivus, vivens, votum idr.; kot številčno znamenje je V = 5, V̄ = quinque milia; toda to znamenje, ki je nastalo po razpolovitvi številčnega znamenja X, je le po obliki podobno črki V.

vès vsa vse (ves, us/us-); jedn. m, s: vsega i vsega, vsemu i vsemu, o vsem,
z vsem; ž vse, vsej i vsi, vso, o vsej i i vsi, z vso; dv. vsa vsi, vseh, vsema; mn. vsi vse vsa, vseh, vsem, o vseh, z vsemi
1. sav sva sve, u jedn.
označava nešto u cjelini, sa svim dijelovima; primjenjuje se, u prvom redu, uz gradivne imenice: ves kruh, vsa voda, vse železo; mn.
označava zbir. pojedinih predmeta ili dijelova: vsi udje me bole; vsi so tu; vsi tovariši so na delu
svi drugovi su na poslu; vse knjige; vse dni in vse noči; vsa okna so razbita
svi prozori su polupani; u dvoj. se u ovom značenju primjenjuju oba obe: oba sta prišla; obe sta nas zapustili
2. vse s
upotrebljava se kao zamjenica i samostalno i obuhvata u cjelinu najraznovrsnije stvari ili činjenice; imamo jabolka, hruške, orehe, češnje, skratka vse; pisal je drame, jih režiral, igral, vodil vaje, z eno besedo, vse
Ovome odgovara negacija nič, koja se u tom slučaju mijenja: vse ima, a ničesar ne da
3. ves vsa vse
ispred pridjeva u službi je priloga te ističe značenje pridjeva: ves trd je od mraza; vsa zasopla je prihitela; prišli so vsi razgreti; vse solzne so bile njene oči
4. vse
kao prilog ispred pridjeva i priloga ističe njihovo značenje: vse večji, vse lepši; vse bolj in bolj; vse več; vse prezgodaj, vse naokoli

za predl.
I. s gen. za, u (kazuje vrijeme): za dne
za dana; za mladih dni
u mladim danima; za okupacije
za vrijeme, u doba okupacije
II. s akuz., kazuje
a) mjesto, za: za mizo sesti
sjesti, sesti za sto; skriti se za plot
sakriti se za tarabu; sonce zahaja za goro
sunce zalazi za goru; stopil je za vogal
stupio je za ugao, za ćošak
b) vrijeme

(kada): ajda je bila za teden dni že zunaj
heljda je za nedjelju dana već proklijala

(kako dugo): padel je za dva semestra
pao je za dva semestra

(kada, koji dan): za god te obiščem
za imendan ja ću te posjetiti

(uzrok): kazen za prekršek
kazna za prekršaj

(namjeru): delati za nagrado
raditi za nagradu; šola za medicinske sestre

(mjeru, način): za las je ušel smrti
jedva je utekao smrti; povečati proizvodnjo za trikrat
tri puta povećati proizvodnju

(zamjenu): zamenjati pšenico za porcelansko posodo

(objekat): otroci so se prijeli za roke
djeca su se uhvatila za ruke

(u usklicima, interjekcijama): za božjo voljo
za boga; za vraga, kaj delaš tukaj
do davola, što radiš ovdje
III. s instr. kazuje mjesto: sedeti za pečjo
sjediti iza peći; biti prvi za šefom; hodi za menoj; za pomladjo pride poletje
iza proljeća dolazi ljeto

abecéda -e ž abeceda, sistem slova u latinici: klicati po -i; urediti po -i; slovenska abeceda ima 25 črk; a je prva, ž je poslednja črka

adépt m (lat. adeptus)
1. adept, majstor u svome poslu
2. vatren pristaša

agencioso po-, u-strežljiv, prizadeven

ákanje s akanje, izgovaranje glasa a mjesto o u neakc. slogu: rusko akanje

ákati -am akati, izgovarati a mjesto o u neakc. slogu

áko vezn.
1. u uvjetnim, uslovnim rečenicama, ako: vzel bom, ako smem
2. u vremenskim rečenicama, kad: ako je bilo potrebno, vsi so mu prihiteli na pomoč
3. u dopusnim rečenicama, iako: ako si na koncu sveta, sedaj se moraš vrniti

akribíja ž (gr. akribeia) akrlbija, krajnja tačnost, savjesnost (-ves-) u radu

aktív m aktiv, radna grupa u organizaciji

áktovka ž (lat. actus) aktovka, drama u jednom činu

álkar -ja m alkar, učesnik u Sinjskoj alci

alkóva ž (ar. al-qobbah)
1. alkoven, prostor sa svodom
2. udubina za krevet u sobi
3. ložnica

almanáhovec -vca m almanahovac, saradnik (sur-) u almanahu

alódij m (lat. allodium, franački alodis) alodij, nasljedno (sled-) imanje u feudalizmu

alpín m (it, alpino) alpin, u Italiji vojnik brdskih trupa

ambulánca ž (lat. ambulare)
1. v. ambulanta
2. pošta u željezničkom (-lez-) vagonu ili na brodu

àmpak vezn.
1. u rečenici iza negirane rečenice, nego: ne govorim vsem, ampak samo tebi
2. ali: lep je, ampak drag
3. u početku rečenice, ali, pa: ampak to ne bo držalo

ampakovánje s stalno ponavljanje riječi "ampak" u govoru ili pisanju