Franja

ut-cum-que, ut-cun-que, starejše pisano tudi utquomque (prim. quī-cumque)

1. adv. kakorkoli le (kakor koli le), kakor(si)bodi (kakor (si) bodi), kakor pač; s fut.: Cu., Plin. idr., u. se videri volet Ci., u. erit, iuvabit tamen … consuluisse L., infelix, u. ferent ea facta minores V., u. casura res est, fatebor T.; z drugimi časi: Pl., Ter., Ci. idr., u. se ea res habuit, accitur T.; brez glag. včasih = kakor tako, kolikor toliko, če (je) treba (včasih ga lahko slovenimo tudi z glag. utegniti): Vell., Dig. idr., adhuc u. volemus O., corpore regio u. mulcato L., u. (kolikor mogoče) animum cogitationemque collegi Plin. iun., cetera u. (če je treba, če se utegne) dissimulari T.

2. conj. kadarkoli (kadar koli), kakor hitro le, kadar le: Dig. idr., ibimus, u. praecedes H., u. mecum eritis H., u. fistulā valles personuere H.

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

vȃjkati se -ām se, vȁjkati se -ām se
1. tožiti se, pritoževati se: poče uzdisati i vajkati se
2. kesati se: vajka se što nije uzeo djevojku koju su mu davali
3. opravičevati se, ker ni bilo storjeno, kar bi bilo treba storiti: ti se vajkaš da znao nisi
4. braniti se: mnogi se vajkaju da dadu djevojku pilićarima
5. bati se: žena se vajka da ne naiđu jesenje kiše
6. jokati, točiti solze: vajkati se za mrtvim sinom

valjáno prisl.
1. pridno, vrlo: ovaj đak valjano uči
2. dobro, kot je treba: bolesnik je kod svojih valjano zbrinut bolnik je pri svojih v dobri oskrbi; on je taj posao izradio valjano
3. nije se valjano ni odmakao od kuće, i već su ga napali razbojnici ni se še dobro oddaljil od hiše
4. pravno veljavno: kao punoljetni možete valjano svjedočiti na sudu

vereor -ērī, veritus sum (indoev. kor. *u̯er-, *u̯or- čuvati, varovati; prim. gr. ὁράω vidim (impf. ἑώρων, pf. ἑόρακα, ἑώρακα), gr. ἐπὶ ὄρονται nadzorujejo, οὖρος čuvar, ἐπίορος paznik, čuvaj, φρουρός čuvaj, φρουρά (jon. φρουρή) varstvo, zaščita, got. war previden, stvnem. war, giwar previden, pozoren, pazljiv, stvnem. biwarōn = nem. bewahren, got. wardja, stvnem. warto čuvaj, stvnem. wart = nem. Wart čuvaj, nem. wahren; sl. varovati (se), varen, varnost so germ. izvora)

I. intr.

1. bati se, plašiti se, ustrašiti se = imeti pomisleke, pomišljati se, sprenevedati se, ne upati si, ne imeti poguma; z inf.: Pl., Ter., Pac. fr. idr., vereor laudare praesentem Ci., vereor committere, ut … Ci., quos interficere vereretur C.; impers.: quos non est veritum in voluptate summum bonum ponere Ci. ki se niso pomišljali (sprenevedali); occ. sramovati se, sram biti koga: hic vereri perdidit Pl. je izgubil ves sram.

2. bati se za kaj, v skrbi biti za kaj, glede česa, skrbeti za kaj, glede česa: eo minus navibus (dat.) veritus C. boječ se za ladje, de Carthagine vereri non desinam Ci.; abs.: ne vereare! Pl. bodi brez skrbi! —

II. trans.

1. (z)bati se, (pre)strašiti se koga, česa; z acc. personae: hostem C., utrum eum amici magis vererentur an amarent N., qui Iovem sperno, Nerei, te vereor O.; z acc. rei: Pl., Ter., Q., Plin. iun., Suet. idr., reprehensionem, auctoritatem Ci., insidias, periculum C., eius asperitatem, invidiam N., tactum aquae, bella O., de te nil tale verebar V., supplicium ab aliquo Corn.; pt. pr. z gen. rei: verentes plagarum Col., nec verentes sumptuum Aus. Vsebina bojazni z inf.: Acc. fr., Pl., fortitudinem ad ludibrium recidisse verebatur Cu.; pogosto z odvisnim vprašanjem, poseb. v pomenu z bojaznijo (strahom) pričakovati, s skrbjo (po)misliti: Ter., S. fr., G. (Dig.) idr., vereor, quid agat Ino Ci., vereor, quo se Iunonia vertant hospitia V.; pogosteje s skladom glag. timendi: Ter., H. idr., non verendum est, ut tenere se possit Ci., veritus, ne … hostium impetum sustinere non posset C., non vereor, ne non scribendo te expleam Ci. ep., non vereor, ne hoc iudicium meum … iudici non probem Ci., vereor, ne haec quoque laetitia vana evadat L., verebatur, ne Divitiaci animum offenderet C., veritus es, ne operam perdidisses Ci., Hannibal verens, ne dederetur, Cretam venit N.; ta sklad včasih ublaži kako trditev: vereor, ne sit turpe timere Ci. utegnilo bi pač biti sramotno, illa duo vereor, ut tibi possim concedere Ci. težko (da) pristanem na ono dvoje, težko (da) ti pritegnem v onih dveh stvareh. — Pt. verens in veritus lahko slovenimo z: „boječ se“, „iz strahu“, „v strahu“, „v skrbi“.

2. occ. spoštovati, čislati, ceniti, častiti: metuebant eum servi, verebantur liberi Ci., deos Ci.; z gen.: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non. idr., feminae Ter., Ap., ne tui quidem testimonii veritus Ci. ep.; impers.: nihilne te populi veretur? Pac. (po drugih Atta) ap. Non. ali nič ne spoštuješ naroda?; v pass. pomenu: malunt metui quam vereri se ab suis Afr. ap. Gell. Od tod adj. gerundiv verendus 3

1. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: maiestas, patres, ossa viri O., augustā gravitate verendus O.

2. occ.
a) ki se ga je treba bati, strahovit, strašen: Alexander Partho verendus Lucan., fluctūs verendi classibus Lucan.
b) ki se ga je treba sramovati, sramen: partes Veg. = subst. verenda -ōrum, n sram, spolovilo: Plin., Plin. iun.

vītābilis -e (vītāre) vreden, da se ga (mu) človek (iz)ogiba, ki se ga (mu) mora človek (iz)ogibati, ki ga mora človek izbegavati, ki se ga je treba (iz)ogibati: Arn., esset perpetuo sua quam vitabilis Ascre O., CERTA inevitabilis: unde „incerta“ est infirma et vitabilis Serv.

vitando agg. relig. ki se ga je treba izogibati (izobčenca)

wollen² (ich will, wollte, habe gewollt)

1. hoteti (ich will hočem, ich will nicht nočem); ohne es zu wollen ne da bi hotel; jemandem etwas wollen hoteti komu kaj (hudega, kaj prizadejati); das will mir nicht schmecken ne gre mi in ne gre; die Arbeit will nicht vorwärts delo ne gre in ne gre

2. trditi da, (er will krank gewesen sein trdi, da je bil bolan; er will wissen, [daß...] dass..., trdi, da ve ...)

3. in Fragen ali...? (wollen wir wetten? ali greva stavit? wollen wir gehen?: (ali) gremo?); Willst du antworten? Ali boš odgovoril (ali ne)!

4. dostikrat stoji namesto navadnega futura: wir wollen sehen bomo videli; ich will lieber ... raje bom ...; wir wollen jetzt beschreiben opisali bomo, naj zdaj opišemo

5. treba je (das will überlegt werden to je treba premisliti, das will gelernt werden to se je treba naučiti)

6. kot vljudna prošnja: die Staatsanwaltschaft wolle ... prosimo tožilstvo, da ... hier ist nichts zu wollen tu ni kaj; ich will nichts gesagt haben nič nisem rekel; das will ich meinen vsekakor je tako

zu³ pred nedoločniki se ne prevaja; pred deležniki: ki ga je treba/mogoče (der zu erwartende ... ki ga je mogoče pričakovati)

дблжно mora se, treba je, potrebno je;
вам д. morate;
вам не д. говорить ne smete govoriti;
не д. быть ne sme se

надо (brezos.) treba je, potrebno je;
мне н. potrebno mi je, potrebujem; moram;
вам кого н.? koga iščete? koga želite?;
н. быть (lj.) verjetno, gotovo;
н. думать (полагать) morda; kakopak, vsekakor;
парень что н. (lj.) fant od fare

нечего

1. ničesar;
тебе н. бояться nimaš se ničesar bati;
н. тебе туда ходить nimaš po kaj tja hoditi;
н. греха таить priznati je treba;
от н. делать od dolgega časa;
и говорить н. ni govora, izključeno;

2. ni treba, ni mogoče:
н. об этом думать nima smisla premišljati o tem

порядком precej, močno; kakor je treba, kakor se spodobi;
его порядком поколотили pošteno so ga pretepli

следовать
за кем slediti komu;
чему ravnati se po čem;
кому posnemati koga; gibati se, iti; potekati, izhajati;
события следуют одно за другим dogodki se vrstijo drug za drugim;
с. совету poslušati svet;
morati, biti treba (prav, dobro, pravilno, spodobno), biti dolžan;
так и следует tako se tudi spodobi, tako je treba;
как следует kakor se spodobi, kakor je treba;
сколько следует с меня koliko sem dolžen;
мне с вас следует od vas imam dobiti;
вам следует лучше учиться morate se bolje učiti;
так делать не следует tako se ne sme delati;
это следовало бы изменить to bi se moralo spremeniti;
следующим образом na sledeči način, takole;
обратитесь к кому следует obrnite se na pristojno osebo

чередом (lj.) kakor treba

abbaco m (pl. -chi) poštevanka:
ci vuole l'abbaco pren. znati je treba poštevanko!

à-côté [akote] masculin postranska stvar, stranski pojav, spremljevalna okoliščina; pluriel postranski zaslužek; postranski izdatki

il faut prévoir les petits à-côtés treba je predvideti male stranske izdatke
se faire des à-côtés imeti postranski zaslužek

adapter [adapte] verbe transitif prilagoditi (à quelque chose čemu), adaptirati, preurediti, urediti, prenoviti, popraviti (prostore); théâtre prirediti

s'adapter prilagoditi se
susceptible de s'adapter zmožen prilagoditve, prilagodljiv
adapter ses dépenses à sa situation prilagoditi svoje izdatke svojemu položaju
adapter un roman pour la télévision prirediti roman za televizijo
il faut savoir s'adapter treba se je znati prilagoditi, biti prožen

adattare

A) v. tr. (pres. adatto) prilagoditi, preurediti, adaptirati:
adattare una camera a laboratorio preurediti sobo v laboratorij

B) ➞ adattarsi v. rifl. (pres. mi adatto) navaditi, navajati se, prilagoditi, prilagajati se; vdati se:
bisogna adattarsi treba se je prilagoditi

addomesticare v. tr. (pres. addomēstico)

1. krotiti, udomačiti (tudi pren.):
addomesticare animali udomačiti živali
quel ragazzo va addomesticato con le buone dečka je treba ukrotiti zlepa

2. navaditi, priučiti:
addomesticare qcn. alle proprie abitudini priučiti koga naših navad