Franja

īnfitiātor -ōris, m (īnfitiārī) tajilec, pretvezovalec: non unam et eandem esse fraudatorum et infitiatorum impudentiam Ci., lentus i. Ci. trdovraten, si ille infitiator probasset iudici ante petitam esse pecuniam (tožbo vložiti zaradi vsote), quam esset coepta deberi (preden je zapadla) Ci., o fallax atque inf. Mart., inf. ac fraudulentus Sen. ph.

kašelj samostalnik
(krčevito izdihavanje zraka) ▸ köhögésPopadel ga je hud kašelj in moral je izpljuniti krvavo sluz. ▸ Súlyos köhögésroham tört rá és véres váladékot köpött.
Povezane iztočnice: kadilski kašelj, kužni kašelj, neproduktivni kašelj, oslovski kašelj, produktivni kašelj

náhod medicina rhume moški spol de cerveau, coryza moški spol

seneni nahod rhume des foins
trdovraten nahod enchifrènement moški spol, coryza sec
dobiti nahod s'enrhumer, prendre (ali attraper, familiarno choper, chiper) un rhume
imeti nahod être enrhumé

náhod resfriado m ; catarro m , constipado m

senski nahod catarro m estival, fiebre f del heno
trdovraten nahod romadizo m
dobiti nahod resfriarse, constiparse; acatarrarse; fam pescar (ali pillar) un resfriado (ali un catarro)
imeti nahod estar resfriado (ali constipado)

peccatore m (f -trice) relig. grešnik, grešnica:
un peccatore incallito trdovraten grešnik
peccatore impenitente nepopravljiv grešnik; šalj. veseljak
pubblica peccatrice prostitutka

rock-ribbed [rɔ́kribd] pridevnik
skalnat
ameriško, figurativno neupogljiv, železen

a rock-ribbed conservative trdovraten konservativec

square² [skwɛ́ə]

1. prehodni glagol
dati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno
matematika kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z)
prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu)
izravnati; uskladiti (with z)
saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga)
šport končati (tekmo) neodločeno
sleng utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu)
navtika namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup

2. neprehodni glagol
napraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu (with z)
spraviti se v sklad; urediti svoje zadeve

5 squareed 5 na kvadrat (5²)
to square (up) accounts with s.o. poravnati račune s kom; (tudi figurativno), obračunati s kom
to square the circle kvadrirati krog, figurativno lotiti se nečesa nemogočega
to square one's conduct with one's principles uskladiti svoje obnašanje s svojimi načeli
to square one's conscience pomiriti si vest
to square one's elbows razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostor
to square a number kvadrirati število
to square o.s. with s.o. pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s kom
he tried to square the police sleng skušal je podkupiti policijo
to square one's shoulders figurativno ostati trdovraten, hoteti doseči svoje
to square a stone oklesati kamen na 4 ogle
to square a theory to fit the facts prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)
the facts do not square with the theory dejstva se ne skladajo s teorijo
to square timber oklesati hlod (deblo)
to square one's way of living to (ali with) one's square means svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom

taciturnus 3 (tacitus)

1. molčeč, molčav, molčečen, (za)molčljiv, redkobeseden, malobeseden (naspr. loquax): homo Ci., Phoebum taciturnus adorat O., quia tristem semper, quia taciturnum … videbant Ci., ingenium statuā taciturnius H.; enalaga: obstinatio N. trdovraten molk; pesn.: tineas pasces taciturnus H. nebrana boš redila (sc. knjiga) molje = nebrano te bodo razjedali molji.

2. pesn. metaf. tih, miren: vestigia O., loca deserta et taciturna Pr., Liris taciturnus amnis H., caret ripa taciturna ventis H., silentia O., Lucr., ostium taciturnissimum Pl.

tinitus samostalnik
medicina (bolezensko stanje) ▸ fülzúgás, fülcsengés, tinnitusPovezane iztočnice: subjektivni tinitus, objektivni tinitus

trece trinajst

el trece de junio (na dan) 13. junija
trece m število 13
mantenerse (ali seguir) en sus trece (fig) biti trdovraten, ne popustiti

umbringen^* ubiti, umoriti; sich umbringen ubiti se, narediti samomor; figurativ hudo obremenjevati; nicht umzubringen sein figurativ biti posebno trdovraten/odporen

ἄ-λ(λ)ηκτος 2 (λήγω) neprestan, trajen, trdovraten.

δυσ-απάλλακτος 2 (ἀπ-αλλάσσω) poet. kar se težko odvrne, težko odvraten, ὀδύναι trdovraten.

δυσ-τράπελος 2 δύσ-τροπος 2 (τρέπω) poet. trmoglav, trmast, svojeglaven, trdovraten.

καρτερός 3, ep. tudi κρατερός (κράτος) 1. o osebah: a) močen, čvrst, mogočen, silen, ὑμεῖς καρτεροὶ ἀεί vi ste vedno vladarji; b) hraber, srčen, pogumen, okruten; c) vztrajen πρὸς πάντα, stanoviten, trdovraten πρὸς τὸ ἀπιστεῖν. 2. o stvareh: a) močen, čvrst, trden, δεσμός, τεῖχος, φάλαγγες, χωρίον, τὰ καρτερά utrjeni kraji, trdnjave; b) silen, silovit, hud ὅρκος, ἕλκος, μάχη, βίη, ἀνάγκη, mogočen, trd μῦθος, strasten ἔρις, μένος, καρτερὰ ἔργα sila, nasilje; τὸ καρτερόν sila, nasilje, τόλμης εἶμι πρὸς τὸ καρτερόν v svoji drznosti hočem iti do skrajne sile, κατὰ τὸ καρτερόν s silo, z orožjem v roki, τὰ καρτερώτατα (kar je) največje, najmogočnejše. – adv. καρτερῶς in κρατερῶς silno, krepko, junaško ἀγορεύω, ἑστάναι čvrsto stati, ἔχεο drži se junaško.

σκληρο-τράχηλος 2 trdovraten, trdoglaven NT.

στερεός 3, ion. στεῖρος 3 in 2 skrč. στερρός 3 in 2 [Et. nem. starr] 1. odrevenel, otrpel, trden, trd λίθος; napet, nategnjen βοέαι. 2. a) močen, čvrst, krepek τροφή NT; trpežen, vztrajen, stanoviten; b) trd, osoren ἔπος, trdovraten, trdosrčen, grozovit ἁμάρτημα, neprijazen, neusmiljen κραδίη.

στερεό-φρων 2 (φρονέω) poet. trmast, trdovraten.