Franja

rigeō -ēre -uī (najbrž sor. z lat. frīgus, gr. ῥῖγος) biti negiben, biti trd, biti okorel, biti otrpel, biti tog, biti odrevenel, (o)dreveneti od mraza, otrde(va)ti, sršati, sršeti, ježiti (se): Fr., L., Col., Mart. idr., rigere frigore Ci., omnia rigentia gelu L., partes terrae aut frigore rigent aut uruntur calore Ci., prata rigent H.; pesn.: Cerealia dona rigebant O. so bila trdo zlato, terga boum insuto ferro rigebant V.; metaf.: gelidoque comae terrore rigebant O. so se (na)ježili, so se naščetinili, riget horrida cervix O., sine frondibus arbos nuda riget O. strmi, štrli kvišku; tako: late riget Tmolus O., nervi rigent H. so trdi, negibljivi; pren.: feritas immota riget Mart. srepo negibno stoji; occ. biti poln česa, obilovati s čim, imeti veliko (mnogo) česa, pokati od česa: palla rigens signis auroque V., ex auro Sil., arva rigent semine … veteris venae O. zlatonosnega peska. — Od tod adj. pt. pr. rigēns -entis odrevenel, okorel, otrpel, premrl, trd, tog, z(a)mrznjen: pars terrae Tib., aqua Mart., caput Q., oculi Plin., anguis O. trd; pesn.: saxa Sen. tr. gole kvišku štrleče; pren. trd = neupogljiv: animus Sen. tr., vir tot malis rigens Sen. tr.

rigid [rídžid] pridevnik (rigidly prislov)
tog, okorel, otrpel, trd, nepremičen, neupogljiv; strog, oster, nepopustljiv, neusmiljen; preveč natančen

rigid economy strogo varčevanje
rigid principles stroga načela
rigid to oneself and indulgent to others strog do sebe in popustljiv do drugih

rigide [rižid] adjectif tog, rigiden; trd; okorel; figuré strog, oster; neizprosen

homme masculin rigide tog, nepopustljiv človek
classification trop rigide prestroga klasifikacija

rigido agg.

1. trd; tog

2. oster:
clima rigido ostro podnebje

3. pren. strog

4. ekon. neelastičen, tog

rígido tog, otrpel, trd; strog, neupogljiv; čvrst

rigidus 3, adv. -ē (rigēre)

1. okorel, odrevenel, okrepenel, skrepenel, otrdel, otrpel, premrl, tog, trd(en), strjen, močen (močan), negiben, rigíden: rigidus ensis, rigida hasta V., silex, anguis O., crura rigida Ci. togi, cervix L., tectorio rigide obsolidato Vitr.; subst.: rigida (sc. mentula) mea Cat.; analogno: rigidus custos ruris O. = Priapus (po njegovem spolovilu); occ. od mraza trd, z(a)mrznjen, zmrzel: tellus Boreā rigida V., rigida aqua O., rigidum frigus Lucr. strjajoč, skrepenevajoč; metaf. adv. v ravni smeri, naravnost: rigide pilam mittere Sen. ph.

2. kvišku štrleč, kvišku moleč: quercus V., mālus, columna, capillus O., hominem rigidum figuravit Lact. pokončnega.

3. metaf.
a) trd, stalen, nespremenljiv, nepremičen, neomajen, neupogljiv, strog: innocentia L., vultus O., sententia Plin. iun., Stoicarum sapientia Sen. ph., senex, censor O., satelles H., omnes rigide (strogo) submovere O., disciplinam militarem … rigidius astrīngere Val. Max. močneje nategniti = strožje držati vojaški red.
b) trd, utrjen: Sabini H., Getae H., fossor Mart.
c) divji, silovit, ljut, krut, grozovit, krvoločen: ferae O., Mars O.
d) neuglajen, surov, neokreten, trd, nespreten, neroden: mores O., signa rigidiora Ci. slabo obdelani, stoliditas rigidissima Arn.

rigoureux, euse [rigurö, z] adjectif rigorozen, strog; prenatančen, mučno vesten; neprizanesljiv, trd, neizprosen; oster (klima); nespodbiten, nesporen

hiver masculin rigoureux ostra, huda zima
punition féminin rigoureuse ostra kazen
châtiment masculin rigoureux drakonska kazen
une rigoureuse neutralité striktna nevtralnost
preuves féminin pluriel rigoureuses nespodbitni dokazi

riguroso strog, krut, trd, raskav; silovit

examen riguroso rigoroz
por riguroso turno strogo po vrsti
puesto a dieta rigurosa (med) na strogi dieti

rōbustus 3, adv. -ē (rōbur)

1. hrastov, izdelan iz trdega lesa, môčen (močán), robústen: Pl., Ca., Plin., materia Varr., repagula O., fores H., robusti stipites L.

2. metaf. duševno in telesno (zelo) trd(en), môčen (močán), krêpek (krepák), čil, čvrst, robústen, mogočen, silen: Iust., Col., Aug., Cass., Cels. idr., vires Lucr., corpus Suet., pollex O., satellites Ci., si esses usu aut aetate robustior Ci., iam robustus Ci. že doras(t)el, robustus fossor V., animus Ci., frequentia (sc. hominum) Ci., malum fit robustius Ci., cornua Plin.; subst. pl. n: (sc. pestilentia) imbecilla robustaque invadit Sen. ph. slabotna in krepka telesa.

rocailleux, euse [rɔkajö, z] adjectif kamnit, figuré trd; grapav

chemin masculin rocailleux kamnita pot
voix féminin rocailleuse hripav glas

rocky¹ [rɔ́ki]

1. pridevnik (rockily prislov)
kamnit, skalnat; poln (skalnatih) grebenov ali sten
figurativno trden kot skala, soliden, trpežen; trd, nepopustljiv
sleng nesiguren, nezadovoljiv

a rocky heart srce iz kamna

2. samostalnik množina

the Rockies; pogovorno (= Rocky Mountains) Skalne gore (v zapadni Ameriki)

rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

un rude appétit kolosalen apetit
un rude gaillard drzen, pogumen človek
un rude paysan preprost, robat kmet
climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
métier masculin rude težak poklic
tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti

rude agg.

1. grob, neotesan

2. pren. trd, naporen (delo)

3. robat

rugged [rʌ́gid] pridevnik
(tla) neraven, grapav; (pokrajina) divji, razklan; skalnat; (obraz) brazdast; namrščen, mrk; (klima, vreme) oster, strog, buren; grob, nezglajen, robat, surov, trd (tudi figurativno)
skuštran, zmršen; (značaj) neprijazen, osoren, siten, čemern, neprijeten, zoprn
ameriško krepak, vztrajen

with rugged kindness robato, ali prisrčno
rugged features brazdaste (ostre, nepravilne, izrazite) poteze (v obrazu)
rugged individualism grob (surov, grd, umazan) individualizem
a rugged old countryman star robat deželan (kmet)
life is rugged življenje je trdo, težko

rȕšpav -a -o trd, suh, pust, rod

ruthless [rú:ɵlis] pridevnik (ruthlessly prislov)
neusmiljen, brez usmiljenja ali sočutja, krut, trd; brezobziren, brezvesten

salcigno agg.

1. vrbov; ekst. grčav (les)

2. toskansko trd (meso); napol surov, slabo kvašen (kruh)

3. pren. toskansko robat, oduren, odljuden

sanglant, e [sɑ̃glɑ̃, t] adjectif krvav, okrvavljen; krvavo rdeč; figuré oster, trd, žaljiv; vroč; grenek (solze)

combat masculin sanglant krvav boj
reproche masculin sanglant žaljiv, oster očitek
mort féminin sanglante nasilna smrt
guerre féminin sanglante krvava, morilska vojna

saxeus 3 (saxum)

1. iz kamna (skal(e)) sestoječ, kamnit, kamén, kamnat, skalnat, skalen, skalovnat, skalinast: CAT., LUCAN., PLIN., STAT., AMM. idr., moles, scopulus O., tecta O., LUCR., limina, pila V., imber SIL. padanje kamenja, (sc. Niobe) saxea facta O. okam(e)nela, mater ad auditas stupuit ceu saxea voces O. kakor okam(e)nela; pesn.: saxea umbra V. skalna senca = senca skale.

2. meton.
a) kamnit, kamenast, kamnast, trd kot kamen, trd kakor kamenkost: durities iecoris CAEL.
b) velik kakor skala: dentes AP. (po nekaterih: trdi kakor kamen).

3. metaf. trd kakor kamen, kamnit, kamén = brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, trd, neusmiljen: saxeus ferreusque es PLIN. IUN.

schwergängig Schaltung: težek, trd