Franja

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

umoríti (-ím) perf.

1. uccidere, ammazzare; assassinare:
zahrbtno umoriti uccidere proditoriamente
pren. epidemija je umorila veliko ljudi l'epidemia ha ucciso, falcidiato molte persone, ha provocato molte vittime

2. pren. sopprimere, soffocare:
voljo nekomu umoriti soffocare la volontà di qcn.
žalostna novica jo je umorila la triste notizia fu un grave colpo per lei

vin [vɛ̃] masculin vino

vin blanc, rouge, rosé, chaud, à tabie, mousseux belo, rdeče, rdečkasto, kuhano, namizno, peneče se vino
vin qui a du corps težko vino
du vin de derrière les fagots (figuré) izvrstno vino (»od zida«)
vin du cru, du pays domače vino
vin de goutte samotok
gros, petit vin težko, lahko vino
vin d'honneur vino v čast kake ugledne osebe
point féminin de vin rahla vinjenost
sac masculin à vin pijanec
tache féminin de vin materino znamenje
aimer le vin rad pogledati v kozarec, rad piti
couper, baptiser le vin mešati vino z vodo, krstiti vino
cuver son vin prespati pijanost
être entre deux vins ne biti čisto trezen
mettre de l'eau dans son vin (figuré) milejše strune ubrati
tenir le vin dobro prenašati vino
le vin me fait tourner la tête vino mi gre v glavo
être pris de vin biti pijan
avoir le vin gai, triste biti vesel, žalosten v vinjenosti
quand le vin est tiré, il faut le boire če rečeš a, moraš reči tudi b; če si se stvari lotil, jo moraš tudi končati, jo izvesti, izpeljati

vino m

1. vino:
vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
vino nuovo, vecchio novo, staro vino
vino d'annata žlahtno vino
vino artefatto sadno vino
vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
vino brulé kuhano vino
vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
vino gasato, gassato umetno peneče se vino
vino mezzo, secondo patočno vino
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop

2. (sadno) vino:
vino di mele (sidro) jabolčnik
vino di riso sake

3. pren. pijanost:
i fumi del vino pijanost
avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
reggere il vino dobro prenesti vino
smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri

vítez chevalier moški spol ; (junaški) preux moški spol

vitez častne legije chevalier de la Légion d'honneur
klateški vitez, klativitez chevalier errant, paladin moški spol
malteški vitez chevalier de Malte
roparski vitez chevalier pillard
vitez žalostne postave le chevalier de la Triste Figure (Don Quichotte)
postati vitez être élevé à la dignité de chevalier
za viteza koga napraviti armer (ali recevoir) quelqu'un chevalier, adouber quelqu'un, donner l'accolade à quelqu'un

vítez (-a) m

1. hist. cavaliere; paladino:
potujoči vitez cavaliere errante
vitez na turnirju giostratore

2. rel. (član viteškega reda) cavaliere

3. (naziv za nosilca odlikovanja) cavaliere

4. (kavalir) cavaliere; lit.
vitezi okrogle mize i cavalieri della tavola rotonda, i paladini di re Artù
vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura, don Chisciotte (tudi iron.)

vítez caballero m

vitez častne legije caballero de la Legión de Honor
klateški vitez, klativitez caballero andante
malteški vitez caballero de (la Orden) de Malta
roparski vitez noble m bandolero
vitez žalostne postave el Caballero de la Triste Figura
napraviti za viteza armar caballero (a alg), dar la acolada (a alg)
postati vitez ser armado caballero

vlóga rôle moški spol ; (prošnja) demande ženski spol (par écrit), pétition ženski spol ; (denarna) dépôt moški spol , mise ženski spol de fonds, apport moški spol

glavna vloga (gledališče, film) rôle principal, premier rôle
igrati glavno vlogo (figurativno) jouer un rôle primordial
vloga gosta (gledališče) rôle d'un acteur étranger à la troupe
hranilna vloga dépôt à la caisse d'épargne
stranska vloga rôle secondaire (ali de second plan), petit rôle, rôle de figurant
razdeliti vloge distribuer les rôles
igrati klavrno vlogo jouer un rôle pitoyable, faire triste figure
denar ne igra vloge l'argent ne joue aucun rôle, l'argent ne compte pas
napraviti vlogo faire (ali formuler) une demande, présenter une requête (ali une pétition)

vlóga¹ (-e) f gled., film. parte, ruolo (tudi ekst.):
igrati glavno, stransko vlogo interpretare la parte principale, una parte secondaria
naslovna vloga la parte dell'eroe dell'opera omonima
karakterna vloga ruolo di caratterista
igrati vlogo Hamleta interpretare, fare la parte di Amleto
vloga šole se spreminja si va modificando il ruolo della scuola
imeti pomembno vlogo pri odločanju avere una parte non secondaria nelle decisioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to ne igra nobene vloge non ha alcuna importanza
pren. igrati klavrno vlogo fare una triste, una magra figura
pren. zmeraj hoče igrati glavno vlogo vuole essere sempre lui a fare il primattore
pren. igrati vlogo človekoljuba fare la parte del filantropo

zamráziti (-im) perf.

1. impers. provare freddo, rabbrividire (dal freddo):
ob tej misli ga je zamrazilo al solo pensiero rabbrividì

2. tr. far provare freddo; far rabbrividire:
težka slutnja ga je zamrazila un triste presentimento lo fece rabbrividire

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!