Franja

văitá váit

I. vt. objokovati, obžalovati

II. vr. tožiti, ječati, stokati

vàpiti -ijēm, vápiti vápīm
1. vpiti: krv vapije u nebo za osvetom
2. koprneti: vapiti za pravicom
3. tožiti, tarnati: žena vapije nad nesretnom sudbinom

verklagen tožiti (auf za); jemanden verklagen bei zatožiti (komu)

wail [wéil]

1. samostalnik
tarnanje, tožba, žalovanje; vekanje (of a child otroka)
javkanje, stokanje
figurativno zavijanje ali tuljenje (of the wind vetra)

2. prehodni glagol
objokovati, žalovati (the dead za umrlimi)
neprehodni glagol
tarnati, tožiti, pritoževati se, javkati, žalovati (for za)

he wailed with pain stokal je od bolečine
to wail over one's misfortune tarnati nad svojo nesrečo

wehklagen tožiti

zàkukati -ām
1. zakukati: zakukala je kukavica
2. začeti tarnati, tožiti: zakukalo devet udovica

zapomágati -pòmāžēm
1. klicati na pomoč
2. tožiti, tarnati

ныть boleti; tarnati, tožiti;
зубы ноют zobje topo bole;
сердце ноет по родной стороне srce koprni po rojstnem kraju;
что ты всё ноешь? kaj vedno tarnaš?

позива́ти -ва́ю недок., tožíti tóžim nedov.

сетовать tarnati, žalostiti se, tožiti, pritoževati se, godrnjati

bejammern tožiti nad

calumnior -ārī -ātus sum (calumnia) kovariti, spletkariti, resnico zavijati, klevetati, obrekovati, malenkostno (zlobno) presojati, malenkostno grajati, izvreči komu kaj, krivično (ob)tožiti; abs.: calumniandi quaestus Ci., cum aliquid habeat, quod possit criminose dicere, aperte calumniari sciens non videatur Ci., accusator calumniatur Corn., praecipua calumniandi materia L., poena calumniantium Suet., calumniari est falsa crimina intendere Dig.; calumniabar ipse; putabam... Ci. ep. težil sem samega sebe brez potrebe; z acc.: Icti. idr., quod antea te calumniatus sum, indicabo malitiam meam Ci. ep., c. naturam rerum Plin., festinationem alicuius Q., c. se Q. prestrogo o sebi soditi; pesn.: calumniari si quis voluerit, quod adeo res loquantur Ph.; z dat.: non solum filio, sed etiam patri Ambr., deo, de talibus verbis veteri testamento Aug. — Act. soobl. calumniō -āre -āvī: It., Arn.; v pass.: Staberius ap. Prisc.

county-court [káuntikɔ́:t]

1. samostalnik
okrajno sodišče

2. prehodni glagol
pogovorno tožiti na okrajnem sodišču

endechar obžalovati, tožiti nad

frendō -ere (—), predklas. fresum (prim. gr. χόνδρος [porazličeno (disimilirano) iz χρονδ-ρος] zrnce, drobtinica, κέγχρος proso, rž (pravzaprav „razmeto“), lat. furfur in najbrž tudi frenum) —

I.

1. z zobmi škripati, škrtati; z abl. dentibus in brez njega: illum male formidabam: ita frendebat dentibus Pl.; večinoma v pt. pr.: Nemaeus leo frendens Ci. poet., graviter frendens sic fatis ora resolvit V., frendens … dicitur legatorum verba audisse L., frendens irā O., Val. Fl., frendens aper O., comitis frendens casu (o … ) Sil.; pesn.: dolor frendens Sen. tr. = huda; z acc.: audes dentes (z zobmi) frendere Pl. ap. Non.; acc. n. pl. pesn. nam. adv.: irrita frendit Stat. zaman, frendentes immania Amm. grozno.

2. škrtati (o naravnem glasu nekaterih živali): frende et fritinni suaviter Poeta ap. Varr. (o lastovki), aprorum (est) frendere Suet. fr. —

II. trans.

1. z zobmi (s)treti, metaf. sploh (s)treti, (raz)drobiti, (z)mleti, zmeti: saxo fruges frendas Acc. ap. Non., fabam fr. Varr., faba fresa Cels., Col. bobova moka, fresa cicera Col.

2. z zobmi škripaje obžalovati kaj, z nevoljo obžalovati kaj, z nevoljo tožiti nad čim, jeziti se, da … , fr. noctes Pac. ap. Non.; z ACI: frendente Alexandro eripi sibi victoriam Cu. — Soobl. frendeō -ēre -uī (—): Pac. fr., Aug., Vulg., Ven.

īnforō² -āre (in, forum) pred sodišče (po)klicati, tožiti pred sodiščem, zatožiti pri sodniku (v žalilni besedni igri z incomitiare z namigom na in-foro1 -are): me Pl. (Curc. 401).

inter-queror -querī -questus sum vmes tožiti: interquesti L. (33, 35, dvomljivo mesto; po drugih rokopisih: leniter questi).

jȁdati -ām
I. tarnati: jadati jade
II. jadati se tarnati, tožiti svoje križe in težave: meni je sve gore, jadala se sirota žena; jadati se na koga pritoževati se čez koga

kâmkati -ām
I. tarnati, lamentirati: tužna Penelopa uzme lelekati, a sve oko nje kamkati robinje stanu
II. kamkati se tožiti se: Kamkamo se kuharici: "Ko će mene uslišiti?"

lītigō -āre -āvī -ātum (līs in agere)

1. prepirati se, pričkati se, kregati se, svajevati se: l. inter se de aliqua re Pl., acerrime cum aliquo pro aliquo Ci. ep., de verbis Sen. ph.; abs.: miraris quereris litigasque Mart.; preg.: l. cum ventis Petr. = zaman (zastonj) se truditi; subst. pt. pr. lītigantēs -ium, m prepirajoči se stran(k)i (dve ali več): Gell.

2. occ. prepirati se pred sodiščem, tož(ar)iti se, pravdati se: aliquot in causis Ci., noli pati fratres litigare Ci., l. de parte finium cum vicino Suet., de agrorum finibus Ap.; pass. impers.: summa, de qua litigatur Suet., super qua re apud eum (iudicem) litigatur Gell.; subst. pt. pr. lītigantēs -ium, m pravdajoči se stran(k)i (dve ali več): Plin., Gell.