Franja

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer

postáviti poner; colocar ; (zgradbo) erigir; levantar ; (pogoj) poner ; (imenovati) nombrar

postaviti za dediča instituir (por) heredero
postaviti koga na laž desmentir a alg
postaviti na tla poner en el suelo
postaviti keglje armar los bolos
postaviti rok fijar un plazo
postaviti spomenik levantar un monumento
postaviti vprašanje plantear una cuestión
vse na glavo postaviti revolver todo, fam poner todo patas arriba
postaviti ob zid (ustreliti) mandar al paredón, fusilar
postaviti pred sodišče koga llevar a alg a los tribunales (ali al juzgado)
postaviti se s čim hacer ostentación (ali gala) de a/c; lucir a/c
postaviti se za koga interceder por alg, abogar por alg, defender a alg
postaviti se komu po robu hacer frente a alg; enfrentarse a (ali con) alg; fam dar la cara a alg
postaviti se na zadnje noge (konj) encabritarse

posúti répandre, semer, parsemer de ; (cesto) mettre du cailloutis sur, caillouter, empierrer ; (tla) joncher ; (z moko) (en)fariner, saupoudrer de farine ; (s peskom) sabler

posuti tla s cvetjem joncher le sol de fleurs
posuti s sladkorjem, s soljo saupoudrer de sucre, de sel
z zvezdami posuto nebo ciel moški spol parsemé d'etoiles (ali étoilé, constellé)

posúti

posuti z (tla) esparcir sobre, cubrir de; (z moko) enharinar; (s cvetlicami) cubrir (ali sembrar) de flores
posuti s sladkorjem espolvorear de azúcar
posuti s soljo in poprom salpimentar
posuti z gramozom recebar
posuti s peskom enarenar

premázati (-mážem) | premazováti (-újem) perf., imperf.

1. spalmare, stendere; verniciare:
premazati kovino, tla verniciare il metallo, il pavimento
premazati z zaščitno plastjo stendere uno strato protettivo

2. pitturare;
premazati kruh z maslom spalmare il burro sul pane
fot. premazati ploščo z emulzijo sensibilizzare la lastra
tisk. premazati s črnilom inchiostrare

pritisk¹ moški spol (-a …) der Druck, fizika, tehnika ➞ → tlak; (časovni Zeitdruck, Termindruck, geologija hribinski Gebirgsdruck, medicina možganski Hirndruck, nasprotni Gegendruck, nizek zračni Tiefdruck, previsok Überdruck, snega Schneedruck, zastojni Staudruck, vetra Winddruck, superpozicijski Überlagerungsdruck, pritisk pehanja za uspehi Leistungsdruck, na cene Preisdruck, na dno/tla Bodendruck, na tipko Tastendruck, s prstom Fingerdruck, v gumah Reifendruck, standardni Normdruck, zemljinski Erddruck)
osni pritisk der Achsdruck, die Achslast
lonec na pritisk der Druckkochtopf, Schnellkochtopf
nastavitev pritiska die Druckeinstellung
občutljiv na pritisk druckempfindlich
občutljivost na pritisk die Druckempfindlichkeit
odporen proti pritisku druckfest
odpornost proti pritisku die Druckfestigkeit
regulator pritiska der Druckregler
ročica za izklapljanje/vklapljanje pritiska der Druckabsteller, der Druckansteller
izravnavati pritisk dem Druckausgleich dienen
vzvod za pritisk der Druckhebel
varjenje s pritiskom das [Preßschweißen] Pressschweißen

pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno

2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn.

prodnat [ó] (-a, -o) kieshaltig
prodnata tla der Kiesboden
prodnati filter das / der Kiesfilter

prst³ ženski spol (-i …) die Erde, (tla) der Boden
zdravilna prst Heilerde
kepa prsti der Erdklumpen
agronomija in vrtnarstvo klima prsti das Bodenklima
okus po prsti der Erdgeschmack
vonj po prsti der Erdgeruch
poln prsti (umazan) erdig

púhličast (-a -o) adj.

1. banale, vuoto

2. geol. di Loess:
puhličasta tla terreno di Loess

ráhel fine, soft, slight, loose, light; (kruh) soft, light; (zemlja) loose; (zdravje) delicate, frail, tender

ráhla zemlja, tla light soil; (testo) light
ráhlo spanje light sleep, pesniško soft slumber
ona je ráhlega zdravja she is of a delicate constitution
ráhlo prislov slightly, gently
ráhlo je zaprl vrata he closed the door gently

razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
razbiti skalo spaccare un sasso
razbijati na manjše dele frantumare
fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
razbiti kozarec rompere un bicchiere
razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

2. battere; pestare; bussare:
konj razbija ob tla il cavallo scalpita
razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

3. pren. strimpellare, pestare:
razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

4. pren. (močno utripati) battere forte:
srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

5. pren. frantumare, scindere:
razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
razbijati iluzije distruggere le illusioni
razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
razbijati po martellare qcs.
razbijati s krampom picconare
PREGOVORI:
sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

2. ekst. fallire:
načrt se je razbil il piano è fallito

3. pren. scindersi:
stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi

razsúti (-sújem)

A) perf.

1. spargere; sparpagliare:
razsuti pesek spargere la sabbia

2. pren. diffondere; spandere, irradiare:
sonce je razsulo svoje žarke il sole diffuse i suoi raggi

3. pog. (razbiti, uničiti) spaccare, demolire, distruggere; (pretepsti) bastonare, picchiare (di santa ragione) sconfiggere, battere (l'avversario)

B) razsúti se (-sújem se) perf. refl.

1. sfasciarsi, rompersi, adare in rovina, crollare (tudi pren.)

2. spargersi (dappertutto, qua e là), sparpagliarsi:
denarnica je padla na tla, denar se je razsul il portamonete cadde per terra e le monete si sparsero qua e là

razteptán (-a -o) adj. battuto:
razteptana tla terra battuta

reálen (-lna -o) adj.

1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
realen in namišljen vero e fittizio

2. reale, realizzabile:
postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili

3. ekon. reale:
realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
šol. realna gimnazija liceo scientifico
mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
fiz. realna slika immagine reale
mat. realna točka punto reale
jur. realna unija Unione reale
lit. realni čas tempo reale
fiz. realni plin gas reale
mat. realno število numero reale

rôden -a, -o of birth; native

rôdni brat full brother
rôdna sestra full sister
rôdno mesto native town
rôdna tla native soil
rôdna zemlja native country
rôdno drevo botanika tree of bearing age
on je moj rôdni brat he is my own brother

rodovíten (-tna -o) adj.

1. fertile, fecondo; knjiž. opimo, pingue, ubertoso:
rodovitno zemljišče terreno fecondo, pingue
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fecondo

2. fruttifero, prolifico

saliniziran (-a, -o)
salinizirana tla versalzter Boden

séme (-éna) n

1. seme; agr. semente, semenza:
hibridno seme seme ibrido
trda, oljnata semena semi duri, oleosi
bučno, laneno, makovo, sončnično seme seme di zucca, di lino, di papavero, di girasole
seme iglavcev, oljaric, žitaric seme, semente di agrifoglia, di pianta oleosa, di cereale
pog. praprotno seme spora di felce
biti, pustiti za seme servire, lasciare per semenza

2. pejor.
seme, hudičevo seme razza di vipere, di cani

3. pren. seme:
seme razdora, sovraštva il seme della discordia, dell'odio

4. biol. seme, sperma:
izliv semena eiaculazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl., pren. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde in terra fertile
pren. biti česa komaj za seme essercene pochissimo
bot. ptičje seme (železnik) litospermo, erba perla (maggiore) (Lithospermum officinale)

sesédati se to sink

tla se polagoma sesedajo the ground is gradually subsiding