taciturne [tasitürnə] adjectif tih, molčeč, malobeseden; nem (bolečina)
taciturnus 3 (tacitus)
1. molčeč, molčav, molčečen, (za)molčljiv, redkobeseden, malobeseden (naspr. loquax): homo Ci., Phoebum taciturnus adorat O., quia tristem semper, quia taciturnum … videbant Ci., ingenium statuā taciturnius H.; enalaga: obstinatio N. trdovraten molk; pesn.: tineas pasces taciturnus H. nebrana boš redila (sc. knjiga) molje = nebrano te bodo razjedali molji.
2. pesn. metaf. tih, miren: vestigia O., loca deserta et taciturna Pr., Liris taciturnus amnis H., caret ripa taciturna ventis H., silentia O., Lucr., ostium taciturnissimum Pl.
tăcút -ă (-ţi, -te) adj. molčeč, tih
tâjan -jna -o, dol. tâjnī -ā -ō
1. skriven; -a vrata; -i hodnik
2. tajen: -a sjednica; -o putovanje; -i fond, sastanak
3. tih: -i ortak
4. -i vilajet mračna dežela
tenue tenek; nežen; slaboten, šibek; tih; pičel, neznaten
tihnít -ă (-ţi, -te) adj. miren, umirjen, tih, spokojen
tihôten -tna -o tih, spokojan: v grobu -em
tranquil [trǽŋkwil] pridevnik (tranquilly prislov)
tih, miren; neskaljen, spokojen
tranquillo agg. miren, veder; tih; miroljuben:
stia tranquillo bodite brez skrbi!
tranquillus 3, adv. -ē in -ō (trāns [= zelo] + *quil-nos : quiēs, torej = „zelo miren“)
1. miren, umirjen, (s)pokojen, tih (naspr. turbidus, commotus, aestuans): Sen. ph., O. idr., mare Ci., Ps.-Q. (Decl.), aquae O., fluvius Mel., serenitas L., caelum, dies Plin.; subst. tranquillum -ī, n (sc. mare) = tranquillitās 1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme, mir, umirjenost (naspr. tempestas adversa, procellae): non tranquillo navigamus L., in tranquillo tempestatem adversam optare dementis est Ci.
2. metaf.
a) (politično) miren, umirjen, pomirjen, neskaljen: Lucan. idr., tranquilla re publica perfrui Ci., tranquilla civitas Ci., pax et tranquilla libertas Ci., plebs tranquillior L., litterae tranquillae Ci. o miru poročajoče pismo.
b) (duševno) pomirjen, umirjen, miren, (s)pokojen, jasen, veder: Pl., S., L., Lucr. idr., tranquillo animo et quieto frui Ci., animus tranquillissimus Ci., tranquillum spiritum ducere Ci., tranquilla, quieta, beata vita Ci., senectus H., tranquillus serenusque vultus Suet., tranquilla et serena frons Ci.; subst. tranquillum -ī, n mir, umirjenost, mirno stanje, umirjen položaj: rem publicam in tranquillum redigere L., amor omnis in tranquillo est Ter.; adv. acc. pl. n: tranquilla tuens Val. Fl. miren (veder, boder) videti. — Kot nom. propr. Tranquillus -ī, m Trankvíl, rimski priimek; gl. Suētōnius.
unausgesprochen neizrečen, tih
unrepining [ʌnripáiniŋ] pridevnik (unrepiningly prislov)
ki se ne pritožuje; tih, miren, negodrnjav, potrpežljiv, zadovoljen
unspoken [ʌnspóukən] pridevnik
neizrečen (beseda); tih
unspoken-of neomenjen
unspoken-to nenagovorjen
voiceless [vɔ́islis] pridevnik (voicelessly prislov)
brez glasu; neizgovorjen; nem, onemel, brez besede; molčeč, tih, neubran
parlament ki nima pravice glasovanja
fonetika nezveneč
the sound [t] is voiceless glas [t] je nezveneč
whist2 [wist]
1. pridevnik & prislov
tih; tiho, molče
2. medmet
pst! tiho!
3. neprehodni glagol
biti tih
4. samostalnik
irsko molk, tišina
hold your whist! molči! tiho!
windless [wíndlis] pridevnik
brezvetrn; tih, miren; brez sape, zasopel
zamukívati -mùkujēm postajati molčeč, tih
zitto
A) agg. tih; molčeč:
zitto zitto potihoma; (alla chetichella) skrivaj:
sta zitto! pst! poslušaj!
stare zitto molčati
B) inter. pst!; tišina!
безгласный brezglasen, nem; molčeč, malobeseden, tih