Franja

brutal [brútl] pridevnik (brutally [brú:təli] prislov)
surov, okruten, brezobziren
pogovorno zoprn

ameriško, sleng brutal breasting tesen objem pri plesu

calzador moški spol žlica za obuvanje

entrar con calzador biti zelo tesen, tiščati; biti težko izvedljiv

étranglé, e [etrɑ̃gle] adjectif (zelo, pre-)ozek, stisnjen; pridušèn (glas)

chemin masculin étranglé ozka pot, tesen
être étranglé par l'émotion nobene besede ne spraviti iz sebe od razburjenja
être étranglé par la soif umirati od žeje

korzet samostalnik
(oblačilo) ▸ fűző, korzett

nagajiv pridevnik
1. (igriv) ▸ pajkos, huncut, csintalanOd vetra skuštrani lasje in beli zobje so dajali njegovemu obrazu nagajiv videz. ▸ A széltől kócos haja és fehér fogai pajkos kinézetet kölcsönöztek az arcának.
Čeprav mi je mama rekla, da imam lepe skodrane, nagajive lase, sem si jih počesala v tesen čop. ▸ kontrastivno zanimivo Annak ellenére, hogy anyám azt mondta, szép göndör, rakoncátlan a hajam, szoros copfba fésültem.
Vedno je dobre volje in vedno ima v očeh nekakšne nagajive iskrice ter hudomušen nasmeh. ▸ Mindig jókedvű, a szemében pedig mindig pajkos szikrák cikáznak, és hamiskás mosoly bújkál az arcán.
Voditelj tiskovne konference je postavil lucidno nagajivo vprašanje, zakaj dve knjigi. ▸ A sajtótájékoztató vezetője egy éleslátóan pajkos kérdést tett fel: miért két könyv?

2. (o nedisciplini) ▸ pajkos, csintalan, huncutSpominja se, da so nekoč nagajivi otroci župniku v spovednico na klop nastavili risalne žebljičke. ▸ Emlékszem, hogy régen a csintalan gyerekek rajzszögeket szórtak a plébános gyóntatószékére.
Sosed želi nagajivega dečka prevzgojiti, a mu to ne uspe. ▸ A szomszéd szeretné átnevelni a pajkos fiút, de ez nem sikerül neki.
V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. ▸ A sportban egy kicsit pajkosnak kell lenni, egyébként nehezen jutsz el a csúcsra.

3. (o spolnosti) ▸ pajzán, huncut, pajkosMenim, da se ljudem ob misli na uniformo porajajo predvsem nagajive pa tudi pregrešne misli. ▸ Úgy vélem, hogy az egyenruha láttán pajzán és bűnös gondolatok támadnak az emberekben
Besedilo pesmi je tudi rahlo nagajivo in ima nekoliko zapeljivega, erotičnega pridiha. ▸ A dal szövege enyhén pajzán, és van benne némi csábító, erotikus hangzás.

4. (o nevšečnosti) ▸ pajkos, rakoncátlanKo je jedel opečenec in slanino, mu je nagajivi vetrc skušal odpihniti prtiček. ▸ Amikor ette a pirítóst és a szalonnát, a rakocátlan szellő megpróbálta elfújni a szalvétáját.
Poletje je v vsem svojem zamahu, okus po morski soli in nagajivih sončnih žarkih še ni zbledel s spomina. ▸ A nyár még javában tart, de a tengeri só ízének és a pajkos napsugaraknak az emléke még nem fakult meg.
Čeprav je vreme precej nagajivo, izkoristite poletne dni in si pričarajte poletje kar sami. ▸ Annak ellenére, hogy az időjárás eléggé rakocátlan, használják ki ezeket a nyári napokat, és varázsoljanak nyarat saját maguknak!

pile⁴ [páil]

1. prehodni glagol
kopičiti, nakopičiti, grmaditi, nagrmaditi, skladati (tudi up)
naložiti, natrpati (on na)
prenatrpati
pogovorno gnati do skrajnosti, pretirati

2. neprehodni glagol (zlasti z up)
nakopičiti se, natlačiti se
pogovorno zdrenjati se (into v, out of iz)
ameriško, pogovorno plezati, plaziti se

to pile up arms zložiti puške v piramido
pogovorno to pile it on pretiravati
to pile in stlačiti se v tesen prostor
to pile on (ali up) the agony s pretiravanjem povečati bolečino
to pile up nasesti (ladja), razbiti avion, doživeti letalsko nesrečo

prepucij samostalnik
anatomija, veterina (koža na moškem spolnem udu) ▸ fityma, előbőrObrezovanje ali cirkumcizija je majhen kirurški poseg, s katerim odstranijo prepucij. ▸ A körülmetélés kisebb műtéti beavatkozás, amellyek eltávolítják a fitymát.
Majhni psi, kot je jorkširski terier, imajo po naravi tesen prepucij. ▸ A kistestű kutyáknak, amilyen a yorkshire terrier, természetüknél fogva szűk a fitymájuk.

prope (priličeno iz *prŏque, zato proxime; prŏ, gl. to besedo), komp. propius, superl. proximē (stlat. proxumē), adv.; k temu komp. adj. propior -ius, superl. proximus (proxumus) 3.

A. adverbia

I. adv.

1. krajevno blizu, v bližini, nedaleč: Pl., S., Sen. ph. idr., prope est spelunca quaedam Ci., propius accedere C., Ci., propius abesse, ab aliquo C. biti bliže komu; occ.: propius res adspice V. bliže, tj. dobrotneje, milostljiveje, propius (= bolj) timuere sarissas quam … Lucan., proxime trans Padum C., proxime (kar najnatančneje, kar najbolj) signare Q.; pristavljeno k abl.: quam propius Tiberi N. = bliže „od (s) tiberske strani“, proxime hostium castris C., propius it periculo V., kar ni dat., kot kažeta npr. stavka: bellum tam prope est a Sicilia Ci., propius a terra Iovis stella fertur Ci.

2. časovno blizu: prope adest, cum alieno more vivendum est mihi Ter. ali prope adest, ut … Pl. blizu je čas, bliža se čas, mortem prope imminentem videre L. bližajočo se smrt, longius aut proprius Pr. slej ali prej; superl. proximē nedavno, malo (po)prej, pred kratkim, pravkar, ravnokar, otódi: Vell. idr., civitates, quae prope bellum fecerant C., quem prope nominavi Ci.; tudi = brž ko (brž), prihodnjič: Plin. iun.

3. metaf.
a) blizu, skoraj, malo(da)ne: Cu., Q. idr., prope ad annum LXXX pervenire N., prope annos nonaginta natus Ci., prope ad portas sunt hostes L., in ipsis prope portis L., prope desperatis his rebus Ci., prope iam desperata salute C., prope funeratus arboris ictu H., adventare et prope adesse Ci., proxime atque ille Ci. prav tako kakor on.
b) s finalnim stavkom skoraj na tem, da … , malo (toliko) da ne: iam prope erat, ut sinistrum cornu pelleretur L., prope est factum, ut iniussu praetoris in aciem exirent L.; tako tudi: propius nihil est factum, quam ut occideretur Ci. ep.
c) kaj za kom, čim, potem, zatem, nato: proxime a Lycide Ci., proxime … mox … tertio loco Plin. —

II. praep. z acc.

1. krajevno blizu; v stavkih kakor: propius muros accessit N., proxime deos accessit Ci. je acc. odvisen od glag.; toda prepozicionalno: prope aquam moveri Ci., copiae prope castra visae C., est lucus prope amnem V., sepulcrum prope oppidum N., propius solis occasum C., propius periculum fuerunt, qui vicerunt L., exercitum habere quam proxime hostem Ci., proxume (tik) Hispaniam Mauri sunt S.

2. časovno blizu, ob, pod (z acc.): prope Calendas Sext. puto me Laodiceae fore Ci. ep., prope maturitatem esse (o žitu) L., prope lucem Suet., proxime (takoj po) abstinentiam sumendus est cibus exiguus Cels.

3. metaf. nedaleč (od), blizu, skoraj (malone) do, ob: prope metum res fuerat L. položaj je bil tak, da se je bilo skoraj bati, prope secessionem plebis res venit L., prope seditionem ventum est T., quod vitium propius virtutem est S. podobnejša kreposti, propius fidem est L. verjetneje je, proxime morem Romanum L. skoraj čisto po rimski šegi (navadi), proxime speciem navium L. skoraj kakor ladje.

B. adiectiva

I. komp. propior, propius

1. krajevno bližji: Auct. b. Afr. idr., pons C., tumulus S., periculum Cu. bližnja, v bližini, pugna L. boj iz bližine, boj od blizu, boj mož na moža, portus patescit propior V., numen propius dei V.; z gen.: propior caliginis aër Lucr.; z dat.: Auct. b. Alx., Mel. idr., propior fonti Cu., quae propiora mari (septentrioni) sunt Cu., propior patriae O., Oceano propior India V.; analogno po praep. prope z acc.: propior montem pedites collocat S., propior hostem Hirt.; z ab: quisquis ab igni propior stetit Sen. ph.; z inf.: propior timeri Stat.; subst. propiora -um, n bližnji kraji, bližnja mesta, bližina, bližnja okolica, bližnja soseščina, oblížje: tenere V., propiora flumini tenere T.

2. časovno bližji: propior fit vesper V., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki se s svojo dobo najbolj bližaš moji; z dat.: propior leto O., maturo propior funeri H., cuius aetati mors propior est S. fr., septimus octavo propior iam fugerit … annus H. gre že precej v osmo leto, puero quam iuveni propior Vell. doraščajoč mladenič; occ. poznejši, mlajši, novejši: tempus Icti., tempora O., epistula Ci., acta Stat.; subst. n. pl.: veniunt inde ad propiora Ci., ad propiora vocor O.

3. metaf.
a) bližji, podobnejši: Col., Eutr. idr., faciem (gr. acc.) tauro propior V., sceleri ea propiora sunt quam religioni Ci., propior excusanti L. ali miseranti T., lingua Britannicae propior T., Armenii similitudine morum Parthis propiores T., quod propius vero est L. kar je podobnej(š)e resnici, kar je verjetnej(š)e, propius est vero ali propius vero est z ACI: L., O.; z a(b): a contumeliā quam a laude propius fuerit post Vitellium eligi T. bilo bi pač sramotnej(š)e kot slavnej(š)e; subst. n. pl.: sermoni propiora H. bolj proza.
b) bližji (po rodu, prijateljstvu), tesnejši, v bližjem (tesnejšem) sorodstvu, vernejši, tesnejši, vdanejši, zvestejši, bolj pri srcu: Ter. idr., gradu sanguinis propior O., quibus propior P. Quinctio nemo est Ci., cura propior luctusque domesticus O., societas Ci. tesnejša, cui propior cum Tiberio usus erat T. ki je zaupneje občeval s Tiberijem, amicus H. tesen, prisrčen, cura deam propior augit O., sua sibi propiora esse pericula (sc. dixit) quam mea Ci., propior dolor plebi fenoris ingravescentis erat L.; pesn.: propior Saturnia Turno O. bolj naklonjena.
c) pripravnejši, primernejši, od tod boljši, izvrstnejši: delectatio Ter.; z dat.: portus propior huic aetati Ci., supplemento Latium propius esse L., irae quam timori propior T. bolj nagnjen k jezi kot strahu; z ad: propior ad fallendum fides T. —

II. superl. proximus 3, stlat. proxumus

1. krajevno najbližji, zelo (prav, čisto) blizek (blizu): Cu., Hirt. idr., vicinus Ci. ep., in proxima oppida se recipiebant C., proximum iter erat per Alpes C.; predik.: in proximo litore N. prav blizu morske obale; z dat.: huic proximus locus Ci., villae urbi proximae L. obmestne, primestne, proxima ponti villula H., proximi itineri vici Cu., provincia proxuma Numidiae S., Belgae proximi sunt Germanis C. najbližji sosedi, proximus huic, sed longo proximus intervallo V. najbliže njega, toda zelo oddaljen (v veliki razdalji), qui proximi (najbliže) tribunali steterant L.; analogno po praep. prope z acc.: Pl. idr., latus, quod proxumum hostes erat S., proximus quisque hostem L. ali regem T., Ubii proximi (tik) Rhenum incolunt C.; z a(b): dactylus proximus a postremo Ci., proximus a domina O., ut quisque proximus ab oppresso sit L.; s samim abl.: loca proxuma Carthagine S.; subst.
a) proximum -ī, n najbližje, (največja, neposredna) bližina, oblížje, (neposredna) soseščina, sosedstvo: Auct. b. Hisp. idr., eamus ad me, ibi proximum (najbližji kraj) est, ubi mutes Ter., e(x) proximo Pl., N., Plin., de proximo Pl., Ap., in proximum Pl., in proximo Ter., Plin., proxima continentis L. najbližji kraji.
b) proximī -ōrum, m najbližji, sosedi: Ph. idr., proximi (najbliže stoječi) primis iacentibus insistunt C., cum a proximis (od sosedov) impetrare non possunt, ulteriores (bolj oddaljene prebivalce) temptant C.

2. časovno
a) pravkar pretekel (minul), zadnji, poslednji: proximis Nonis tu non affuisti Ci., proximis superioribus diebus Ci., bello proximo Aedui Romanis auxilium tulerunt C., multitudo proxima nocte convenit C., quid proxima (zadnjo), quid superiore nocte (predzadnjo noč) egeris Ci., tribus proxumis annis S., proximis litteris Ci. ep.; adv. abl.: proximo (sc. tempore) Ci. ep. pred prav kratkim (časom).
b) naslednji, (prvi) prihodnji: dixit se proxima nocte castra moturum C., proximo die domum custodiis saepit N., imperator factus proximo triennio omnes gentes subegit N., proximis comitiis L., proximus annus, proxima aetas, petitio Ci., in proximum (sc. diem) Cu. za naslednji dan; z dat.: Ap., Eccl.; z acc.: eo die, qui proximus illam noctem illucescit Gell. za to nočjo zazarjajoči (rojevajoči se, nastajajoči, vstajajoči, delajoči se) dan.

3. metaf.
a) (po času, vrsti, stopnji, vrednosti) najbližji, prvi (takoj, prav) pred ali za kom, čim: aetate proximus N., censor, qui proximus ante me fuerat Ci., Callicratidas, qui praefectus classis proximus post Lysandrum fuit Ci., proximus illi Procas V. nasledil ga je Prokas, secunda persona, proxima Epaminondae N., proximus lictor S. pred njim hodeči in varujoči ga spremljevalec, telesni stražar (stražnik), proxima (takoj za njim) est regia cohors L., equites ordini senatorio dignitate proximi Ci., proximus ei Antigenes visus est Cu., proximos illi tamen occupavit Pallas honores H., summa necessitudo videtur esse honestatis, huic proxima incolumitatis Ci., non nasci homini optimum est, proximum autem quam primum mori Ci.; z a(b): ab Romulo proximus Val. Max., dignus, qui a dis proximus habeatur Iust., mihi primus, qui a te proximus sum Plin. iun., proximus a diis immortalibus honos Suet.; od tod v cesarski dobi naslov dvornega uradnika, ki je bil na hierarhični lestvici prvi za predstojnikom dvorne pisarne (magister scriniorum), nekako = próksimus, namestni (namestnik), podpredstojnik: proximus (sc. magistro) scriniorum, libellorum, admissionum Amm.; proximum est s finalnim stavkom = prva naloga za čim je: proximum est, ut doceam Ci.; pa tudi = prva posledica je: proximum est, ut quies tot dierum et abstinentia … febrem tollant Cels.
b) najbližji (po sorodstvu, prijateljstvu ali drugih razmerah), v najbližjem sorodstvu: proximus cognatione Ci. ali propinquitate N. najbližji sorodnik, hic illi genere est proximus Ter., proximus sum egomet mihi Ter., amore tibi proximi sumus Ci.; subst. α) proximus -ī, m bližnjik: Val. Max., Ps.-Q. (Decl.). β) proximī -ōrum, m najbližji sorodniki, najboljši (najljubši, najbližji) prijatelji ali tovariši: luctus proximorum Ci., quos (sc. honores) cum proximis communicavit Ci., hi Catilinae proximi familiaresque erant S., iniuriosi sunt in proximos (naspr. alicui) Ci.; negabat se esse culpae proximam Ph. trdila je, da ni kriva.
c) najpodobnejši, najbolj (zelo, prav, izjemno) podoben: ficta sint proxima veris H., proxima virtutibus vitia Q., proximum vero est L. resnici najpodobnej(š)e je, najverjetnej(š)e je, proxima Phoebi versibus V. pesmi, ki so najpodobnejše Fojbovim verzom, id habendum est antiquissimum et deo proximum Ci., proxima maiorum gravitati civitas Spartana Val. Max.
d) (po vsebini) najbližji, bližnji, očiten, očividen, očivesten, živ, (splošno, obče) znan: signum Ap., argumentum Ap., Ps.-Q. (Decl.), litterae vestrae superiores, sed idcirco magis proximae Tert., consulamus proxima Prud., cum … proximum esset dicere Gell.
e) trdno se držeč česa: quia religioni suae … proximus fuit Ci.

Opomba: Komp. proximior, n. proximius: Sen. ph., S., Ulp. (Dig.), Paul., Cael.

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

talle moški spol postava, rast, figura; stas; širina pasu; oblika, kakovost

talle de avispa, talle delgado vitka rast; (tesen) kroj (obleke)
largo de talle dolg
dos horas largas de talle dve debeli uri
tener 60 años largos de talle biti dobrih 60 let star
tomar (ali coger) por el talle okrog pasu objeti

ἀκρῑβής 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; δίαιτα stroga zmernost v jedi in pijači; θώρηξ prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; τὸ ἀκριβές = ἀκρίβεια natančnost, strogost, ἐντὸς τοῦ ἀκριβοῦς ne tako strogo kakor zahteva zakon; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; ἀκριβῶς καὶ μόλις komaj, jedva, toliko da še.

ἀραιός, ἁραιός 3 [Et. iz ϝαραιός; ἀραίωμα vrzel, iz ϝαραίωμα] ep. tenek, šibek, vitek, ozek εἴσοδος, tesen; slab(oten), nežen.

προσ-στέλλομαι med. dobro se primem; pt. pf. προσεσταλμένος 3: a) ki se dobro prijema, priležno ukrojen, tesen, napet; b) preprost, skromen, ponižen.

στενό-πορος 2, ion. στεινό-πορος (πόρος) ki ima ozek (tesen) prehod, tesen, τὸ στενόπορον soteska, klanec.

στενός 3, ion. στεινός [Et. iz στενϝός] comp. at. στενότερος, sup. στενότατος ozek, tesen, droben, neznaten; subst. a) ἡ στενή ozka proga (dežele); τὸ στενόν in τὰ στενά ožina, soteska, klanec; b) τὸ στενόν skromne razmere, pomanjkanje, sila, zadrega, stiska.

στενότης, ητος, ἡ, ion. στεινότης in στένος, τό, ep. στεῖνος, ὁ 1. tesen (ozek) prostor, ožina, soteska. 2. tesnoba, gneča, stiska.

στένω¹, ep. στείνω (samo praes. in impf.) 1. act. stiskam, tesnim, zožujem. 2. pass. a) postanem ali sem (pre)ozek, (pre)tesen, porivam se; b) sem obložen (obtežen, obremenjen) s čim τινί; c) polnim se, napolnjujem se, sem natlačen s čim τινός.

στεν-ωπός 2, ion. στειν-ωπός (ὀπή) ozek, tesen; subst. ὁ soteska, klanec, morska ožina, ozka pot, ulica.