Franja

Zadetki iskanja

  • ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)

    1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.

    2. meton.
    a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
    b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
    c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
    d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
    e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
    f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T.
  • orrore m

    1. gnus, odpor; groza; ekst. grozota:
    avere orrore di qcs., sentire orrore per qcs. čutiti odpor, gnus do česa
    avere in orrore qcn., qcs. mrziti koga, kaj
    gli orrori della guerra vojne grozote
    film dell'orrore grozljivka

    2. knjižno groza, strah:
    l'orrore della morte strah pred smrtjo

    3. pren. pog. kup denarja, grozno veliko:
    costare un orrore grozno veliko stati

    4. pesn. tema, mrak
  • oscura ženski spol noč, tema
  • oscurità f

    1. tema, mrak; zamračitev:
    oscurità di mente zamračitev uma

    2. pren. nejasnost, nerazumljivost, obskurnost

    3. pren. nepoznanje, nepriznanje:
    vivere nell'oscurità živeti nepriznan
  • oscuro

    A) agg.

    1. temen, mračen

    2. (opaco) neprosojen; zastrt

    3. temen; črn:
    rosso oscuro temno rdeč
    abito oscuro črna obleka

    4. pren. nejasen, nerazumljiv; mračen; skrit:
    discorso oscuro nejasne besede
    secoli oscuri mračna stoletja
    verità oscura skrita resnica

    5. pren. nepoznan, nepriznan

    6. pren. mračen; hudoben, zloben:
    proposito oscuro hudoben naklep

    B) m

    1. tema, mrak

    2. pren. neznanje, nepoznavanje, nevednost:
    essere all'oscuro di qcs. ne vedeti za kaj
    tenere qcn. all'oscuro di qcs. skrivati kaj pred kom
  • osnóva (-e) f

    1. base, fondamento:
    materialna osnova base materiale
    trditev brez osnove affermazione priva di fondamento
    davčna osnova base imponibile
    pokojninska osnova quota pensionabile

    2. osnove (pl.) elementi, principi; lineamenti; nozioni; rudimenti:
    osnove matematike elementi di matematica

    3. lingv. tema

    4. tekst. ordito

    5. mat. base
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    družina je osnova človeške družbe la famiglia è la cellula elementare della società
    v osnovi sostanzialmente, in sostanza
    biol. dedna osnova gene
    mat. korenska, logaritemska osnova, osnova potence base di una radice, di un logaritmo, di una potenza
    agr. krmna osnova foraggi
    obrt. vezilna osnova tessuto base
  • osnóva -e ž
    1. baza, fundament, temelie
    2. platformă
    3. lingv. temă
  • peristasis -is, acc. -im, f (gr. περίστασις) predmet, téma govora, peristáza: dic ergo, si me amas, peristasim declamationis tuae Petr.
  • pitchiness [píčinis] samostalnik
    tema, mrak
  • pȍmrčina ž
    1. mrak, tema: gusta pomrčina kao tijesto; izjela ga je pomrčina vzela ga je noč
    2. astr. mrk: pomrčina Sunca, pomrčina Mjeseca, Meseca
  • positiō -ōnis, f (pōnere)

    1. postavljanje (postavitev) besede = raba besede: est etiam soloecismus in oratione comprensionis unius sequentium ac priorum inter se inconveniens positio Q., μετωνυμία, quae est nominis pro nomine positio Q.

    2. sajenje: surculi Col.

    3. kot metr. t.t. postavljanje noge, udar(ec) z nogo pri taktu (naspr. sublatio, levatio): Aug., Q. (Institutio oratoria 9, 4, 48), positio vocis Isid. (naspr. elevatio).

    4. kot gram. t.t.
    a) končnica: aut quae feminina positione mares aut neutrali feminas significant, qualia sunt „Murena“ et „Glycerium“ Q.
    b) oblika: prima verbi positio „strido stridis stridit“ Serv.

    5. potrditev, potrjevanje: paupertas non per positionem (novejši rokopisi per possessionem) dicitur, sed per detractionem vel, ut antiqui dixerunt, orbationem Sen. ph.

    6. predmet, naloga, tema: relinquuntur incerta, quae sumimus, ut videtur, aetates, facultates, liberi, parentes, urbium ipsarum vires, iura, mores, alia his similia: quin aliquando etiam argumenta ex ipsis positionum vitiis ducimus Q.

    7.
    a) postavitev, postavljanje, lega, položaj: membrorum articulorumque Sen. rh., loci Sen. rh., Q., corporis Sen. ph., signiferi, labyrinthi Plin., Q., caeli T. podnebje, membrorum Aug, supina iacendi positio Cael.
    b) metaf. stanje, položaj: mentis Sen. ph., positiones Q. okoliščine.

    8. positio syllabae položaj, pozicija: nam „volucres“ media acuta legam, quia, etsi natura brevis, tamen positione longa est, ne faciat iambum Q., nunc unum tempus accommodat priori et unum accipit a sequente: ita duae natura breves positione sunt temporum quattuor Q.
  • prêdmet (-éta) m

    1. oggetto, cosa:
    kovinski predmet oggetto metallico
    oblika, velikost, videz predmeta forma, grandezza, apparenza di un oggetto
    neznani leteči predmet UFO

    2. oggetto, articolo, prodotto:
    luksuzni predmeti articoli di lusso
    okrasni, uporabni predmeti oggetti ornamentali; prodotti, articoli di consumo
    tehnični, trgovski predmeti prodotti tecnici, articoli commerciali
    dragoceni predmeti cose di grande valore, di valore
    urad za najdene predmete ufficio oggetti smarriti

    3. oggetto, materia, tema:
    predmet spoznavanja oggetto della conoscenza
    predmet razgovora tema del discorso
    raziskovalni predmet oggetto della ricerca

    4. šol. materia (d'insegnamento);
    neobvezni predmet materia facoltativa
    študijski predmet materia di studio
    predmet šolskega spisa tema

    5. lingv. (complemento) oggetto:
    neposredni, posredni predmet oggetto diretto, indiretto

    6. filoz. oggetto

    7. jur.
    dokazni predmet strumento di prova, corpo del reato
    predmet obtožbe capo d'accusa
    predmet spora oggetto della lite, del contenzioso
  • prêdmet objeto m ; tema m ; (vsebina) materia f ; (zadeva) asunto m ; gram complemento m

    luksuzen predmet artículo m de lujo
    potrošni predmet artículo m de consumo
    izvozni (uvozni) predmet artículo m de exportación (de importación)
    sporni predmet objeto de litigio
    učni predmet materia f (de enseñanza)
    biti predmet posmeha (sočutja) ser objeto de burla (de lástima)
  • prêdmet -éta m
    1. obiect, lucru
    2. corp
    3. subiect, temă
    4.
    šolski predmet materie
    5. lingv. complement direct
  • propos [prɔpo] masculin téma, predmet (pogovora); sklep; namen, namera; (večinoma) (pluriel) pogovor, besede, izjave; govoričenje

    à propos ob pravi, prikladni priložnosti; o pravem času, ob pravi priliki
    à propos de gledé
    à ce propos v tej zvezi
    à propos de rien, (familier) de bottes za prazen nič
    à quel propos, à propos de quoi? iz kakšnega razloga?
    à tout propos ob vsaki (prikladni) priložnosti
    de propos délibéré namerno, namenoma
    hors de propos, mal à propos neprilično, neumestno; ob nepravem času
    arriver, venir à propos ravno prav, kot poklican priti
    changer de propos spremeniti témo (pogovora)
    juger à propos de ... smatrati za umestno, da ...
    vous tombez mal à propos prihajate v nepravem, slabem trenutku
    rire à propos de tout et de rien smejati se pri vsaki stvari, brez (pravega) razloga
    propos pluriel injurieux psovanje, zmerjanje
    propos pluriel malveillants obrekovanje
    à propos! prišlo mi je na misel ...; da ne pozabim ...; kaj sem hotel reči ...; o tej stvari, o tem ...; ker ravno govorimo o tem
  • prōpositiō -ōnis, f (prōpōnere)

    1. (po)misel, predstava; s subjektnim gen.: animi Ci.; z objektnim gen.: vitae propositio et cogitatio Ci.

    2. glavna misel, glavni stavek, tema: Ci. (De oratore 3, 203), Sen. ph.

    3. sploh stavek, rek: Q., Gell.

    4. (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Q., Corn.

    5. pravni(ški) primer (zgled): Icti.

    6. obrazložitev, razlaga, navajanje, navedba kakega dejstva (krajša kot narratio): Q.

    7. razglas, proglas: Ulp. (Dig.).
  • referát (-a) m

    1. (poročilo, predavanje) relazione; (krajše besedilo) comunicazione:
    imeti, podati referat tenere una relazione

    2. šol. saggio scolastico, tema

    3. adm. ufficio; sezione:
    referat za turizem ufficio del turismo
    referat za mamila sezione antidroga
  • sable [séibl]

    1. samostalnik
    zoologija sobolj; soboljevina (krzno); fin slikarski čopič iz sobolje dlake
    (grboslovje) črna barva; črna obleka (zlasti kot znak žalovanja, žalosti)
    poetično tema
    množina črnina, črna obleka (kot znak žalovanja, žalosti)
    (= sable antelope) vrsta afriške antilope

    2. pridevnik (sably prislov)
    sobolji; ki je barve soboljega krzna, temne kostanjeve barve, temen
    (grboslovje) črn
    poetično temen, mračen, temačen; črn (hudomušno o črncu)
    napravljen, izdelan iz soboljega krzna
    arhaično žalosten

    sable collar ovratnik iz soboljega krzna
    his sable Majesty vrag, zlodej
  • scuro1

    A) agg.

    1. temen:
    notte scura temna noč
    abito scuro temna obleka
    pelle scura temna polt

    2. temen (barvni odtenek):
    verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč

    3. pren. mračen, mrk:
    scuro in volto mračnega obraza

    4. pren. nerazumljiv

    5. žalosten, mučen

    6. pren. knjižno neznan

    7. jezik zadnji vokal

    B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
    parlare scuro govoriti nerazumljivo

    C) m

    1. tema, mrak:
    essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen

    2. temna barva

    3. umet. osenčeni del (podobe)
  • shade1 [šéid] samostalnik
    senca; tema; hlad, svežina
    poetično senčno, temno mesto
    množina senčnat prostor; (večerne) sence, somrak
    figurativno delovanje kontrastov; osenčenje, šatiranje; niansa, komaj opazna razlika; malenkost, neznatna količina; zaslon, senčnik, sončnik
    poetično, narečno senca (telesa)
    poetično dah (umrlega)
    množina kraljestvo senc, duhov
    množina, figurativno vinska klet
    (množina) skrit, odmaknjen kraj, skritost

    among the shades figurativno v kraljestvu umrlih; mrtev
    shades of opinions (meaning) majhne razlike v nazorih
    eye-shade senčnik, ščitnik za oči
    lamp-shade senčnik pri luči
    the realm of the shades kraljestvo duhov, podzemeljski svet
    to be in the shade biti v senci (skrit), neopažen; malo znan
    he is a shade better today danes je malce boljši
    to cast (to put, to throw) into the shade zasenčiti, prekositi
    to leave in the shade močno prekositi, zasenčiti