Franja

ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)

1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.

2. meton.
a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T.

orrore m

1. gnus, odpor; groza; ekst. grozota:
avere orrore di qcs., sentire orrore per qcs. čutiti odpor, gnus do česa
avere in orrore qcn., qcs. mrziti koga, kaj
gli orrori della guerra vojne grozote
film dell'orrore grozljivka

2. knjižno groza, strah:
l'orrore della morte strah pred smrtjo

3. pren. pog. kup denarja, grozno veliko:
costare un orrore grozno veliko stati

4. pesn. tema, mrak

oscura ženski spol noč, tema

oscurità f

1. tema, mrak; zamračitev:
oscurità di mente zamračitev uma

2. pren. nejasnost, nerazumljivost, obskurnost

3. pren. nepoznanje, nepriznanje:
vivere nell'oscurità živeti nepriznan

oscuro

A) agg.

1. temen, mračen

2. (opaco) neprosojen; zastrt

3. temen; črn:
rosso oscuro temno rdeč
abito oscuro črna obleka

4. pren. nejasen, nerazumljiv; mračen; skrit:
discorso oscuro nejasne besede
secoli oscuri mračna stoletja
verità oscura skrita resnica

5. pren. nepoznan, nepriznan

6. pren. mračen; hudoben, zloben:
proposito oscuro hudoben naklep

B) m

1. tema, mrak

2. pren. neznanje, nepoznavanje, nevednost:
essere all'oscuro di qcs. ne vedeti za kaj
tenere qcn. all'oscuro di qcs. skrivati kaj pred kom

osnóva (-e) f

1. base, fondamento:
materialna osnova base materiale
trditev brez osnove affermazione priva di fondamento
davčna osnova base imponibile
pokojninska osnova quota pensionabile

2. osnove (pl.) elementi, principi; lineamenti; nozioni; rudimenti:
osnove matematike elementi di matematica

3. lingv. tema

4. tekst. ordito

5. mat. base
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
družina je osnova človeške družbe la famiglia è la cellula elementare della società
v osnovi sostanzialmente, in sostanza
biol. dedna osnova gene
mat. korenska, logaritemska osnova, osnova potence base di una radice, di un logaritmo, di una potenza
agr. krmna osnova foraggi
obrt. vezilna osnova tessuto base

osnóva -e ž
1. baza, fundament, temelie
2. platformă
3. lingv. temă

peristasis -is, acc. -im, f (gr. περίστασις) predmet, téma govora, peristáza: dic ergo, si me amas, peristasim declamationis tuae Petr.

pitchiness [píčinis] samostalnik
tema, mrak

pȍmrčina ž
1. mrak, tema: gusta pomrčina kao tijesto; izjela ga je pomrčina vzela ga je noč
2. astr. mrk: pomrčina Sunca, pomrčina Mjeseca, Meseca

positiō -ōnis, f (pōnere)

1. postavljanje (postavitev) besede = raba besede: est etiam soloecismus in oratione comprensionis unius sequentium ac priorum inter se inconveniens positio Q., μετωνυμία, quae est nominis pro nomine positio Q.

2. sajenje: surculi Col.

3. kot metr. t.t. postavljanje noge, udar(ec) z nogo pri taktu (naspr. sublatio, levatio): Aug., Q. (Institutio oratoria 9, 4, 48), positio vocis Isid. (naspr. elevatio).

4. kot gram. t.t.
a) končnica: aut quae feminina positione mares aut neutrali feminas significant, qualia sunt „Murena“ et „Glycerium“ Q.
b) oblika: prima verbi positio „strido stridis stridit“ Serv.

5. potrditev, potrjevanje: paupertas non per positionem (novejši rokopisi per possessionem) dicitur, sed per detractionem vel, ut antiqui dixerunt, orbationem Sen. ph.

6. predmet, naloga, tema: relinquuntur incerta, quae sumimus, ut videtur, aetates, facultates, liberi, parentes, urbium ipsarum vires, iura, mores, alia his similia: quin aliquando etiam argumenta ex ipsis positionum vitiis ducimus Q.

7.
a) postavitev, postavljanje, lega, položaj: membrorum articulorumque Sen. rh., loci Sen. rh., Q., corporis Sen. ph., signiferi, labyrinthi Plin., Q., caeli T. podnebje, membrorum Aug, supina iacendi positio Cael.
b) metaf. stanje, položaj: mentis Sen. ph., positiones Q. okoliščine.

8. positio syllabae položaj, pozicija: nam „volucres“ media acuta legam, quia, etsi natura brevis, tamen positione longa est, ne faciat iambum Q., nunc unum tempus accommodat priori et unum accipit a sequente: ita duae natura breves positione sunt temporum quattuor Q.

prêdmet (-éta) m

1. oggetto, cosa:
kovinski predmet oggetto metallico
oblika, velikost, videz predmeta forma, grandezza, apparenza di un oggetto
neznani leteči predmet UFO

2. oggetto, articolo, prodotto:
luksuzni predmeti articoli di lusso
okrasni, uporabni predmeti oggetti ornamentali; prodotti, articoli di consumo
tehnični, trgovski predmeti prodotti tecnici, articoli commerciali
dragoceni predmeti cose di grande valore, di valore
urad za najdene predmete ufficio oggetti smarriti

3. oggetto, materia, tema:
predmet spoznavanja oggetto della conoscenza
predmet razgovora tema del discorso
raziskovalni predmet oggetto della ricerca

4. šol. materia (d'insegnamento);
neobvezni predmet materia facoltativa
študijski predmet materia di studio
predmet šolskega spisa tema

5. lingv. (complemento) oggetto:
neposredni, posredni predmet oggetto diretto, indiretto

6. filoz. oggetto

7. jur.
dokazni predmet strumento di prova, corpo del reato
predmet obtožbe capo d'accusa
predmet spora oggetto della lite, del contenzioso

prêdmet objeto m ; tema m ; (vsebina) materia f ; (zadeva) asunto m ; gram complemento m

luksuzen predmet artículo m de lujo
potrošni predmet artículo m de consumo
izvozni (uvozni) predmet artículo m de exportación (de importación)
sporni predmet objeto de litigio
učni predmet materia f (de enseñanza)
biti predmet posmeha (sočutja) ser objeto de burla (de lástima)

prêdmet -éta m
1. obiect, lucru
2. corp
3. subiect, temă
4.
□ šolski predmet materie
5. lingv. complement direct

propos [prɔpo] masculin téma, predmet (pogovora); sklep; namen, namera; (večinoma) (pluriel) pogovor, besede, izjave; govoričenje

à propos ob pravi, prikladni priložnosti; o pravem času, ob pravi priliki
à propos de gledé
à ce propos v tej zvezi
à propos de rien, (familier) de bottes za prazen nič
à quel propos, à propos de quoi? iz kakšnega razloga?
à tout propos ob vsaki (prikladni) priložnosti
de propos délibéré namerno, namenoma
hors de propos, mal à propos neprilično, neumestno; ob nepravem času
arriver, venir à propos ravno prav, kot poklican priti
changer de propos spremeniti témo (pogovora)
juger à propos de ... smatrati za umestno, da ...
vous tombez mal à propos prihajate v nepravem, slabem trenutku
rire à propos de tout et de rien smejati se pri vsaki stvari, brez (pravega) razloga
propos pluriel injurieux psovanje, zmerjanje
propos pluriel malveillants obrekovanje
à propos! prišlo mi je na misel ...; da ne pozabim ...; kaj sem hotel reči ...; o tej stvari, o tem ...; ker ravno govorimo o tem

prōpositiō -ōnis, f (prōpōnere)

1. (po)misel, predstava; s subjektnim gen.: animi Ci.; z objektnim gen.: vitae propositio et cogitatio Ci.

2. glavna misel, glavni stavek, tema: Ci. (De oratore 3, 203), Sen. ph.

3. sploh stavek, rek: Q., Gell.

4. (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Q., Corn.

5. pravni(ški) primer (zgled): Icti.

6. obrazložitev, razlaga, navajanje, navedba kakega dejstva (krajša kot narratio): Q.

7. razglas, proglas: Ulp. (Dig.).

referát (-a) m

1. (poročilo, predavanje) relazione; (krajše besedilo) comunicazione:
imeti, podati referat tenere una relazione

2. šol. saggio scolastico, tema

3. adm. ufficio; sezione:
referat za turizem ufficio del turismo
referat za mamila sezione antidroga

sable [séibl]

1. samostalnik
zoologija sobolj; soboljevina (krzno); fin slikarski čopič iz sobolje dlake
(grboslovje) črna barva; črna obleka (zlasti kot znak žalovanja, žalosti)
poetično tema
množina črnina, črna obleka (kot znak žalovanja, žalosti)
(= sable antelope) vrsta afriške antilope

2. pridevnik (sably prislov)
sobolji; ki je barve soboljega krzna, temne kostanjeve barve, temen
(grboslovje) črn
poetično temen, mračen, temačen; črn (hudomušno o črncu)
napravljen, izdelan iz soboljega krzna
arhaično žalosten

sable collar ovratnik iz soboljega krzna
his sable Majesty vrag, zlodej

scuro¹

A) agg.

1. temen:
notte scura temna noč
abito scuro temna obleka
pelle scura temna polt

2. temen (barvni odtenek):
verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč

3. pren. mračen, mrk:
scuro in volto mračnega obraza

4. pren. nerazumljiv

5. žalosten, mučen

6. pren. knjižno neznan

7. jezik zadnji vokal

B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
parlare scuro govoriti nerazumljivo

C) m

1. tema, mrak:
essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen

2. temna barva

3. umet. osenčeni del (podobe)

shade¹ [šéid] samostalnik
senca; tema; hlad, svežina
poetično senčno, temno mesto
množina senčnat prostor; (večerne) sence, somrak
figurativno delovanje kontrastov; osenčenje, šatiranje; niansa, komaj opazna razlika; malenkost, neznatna količina; zaslon, senčnik, sončnik
poetično, narečno senca (telesa)
poetično dah (umrlega)
množina kraljestvo senc, duhov
množina, figurativno vinska klet
(množina) skrit, odmaknjen kraj, skritost

among the shades figurativno v kraljestvu umrlih; mrtev
shades of opinions (meaning) majhne razlike v nazorih
eye-shade senčnik, ščitnik za oči
lamp-shade senčnik pri luči
the realm of the shades kraljestvo duhov, podzemeljski svet
to be in the shade biti v senci (skrit), neopažen; malo znan
he is a shade better today danes je malce boljši
to cast (to put, to throw) into the shade zasenčiti, prekositi
to leave in the shade močno prekositi, zasenčiti