Franja

densité [dɑ̃site] féminin gostota, gostost; specifična teža

densité de la population, de la fumée gostota prebivalstva, gostost dima
densité du trafic, des trains gostota prometa, vlakov
la densité de l'or est de 19,3 specifična teža zlata je 19,3

density [dénsity] ➞ denseness
specifična teža

Dienstgewicht, das, Eisenbahn obratovalna teža

Eigengewicht, das, lastna teža; neto teža; Physik specifična teža

Einwaage, die, odtehtanje; bei Konserven: neto teža

Einzelgewicht, das, teža enega kosa

equiponderance [i:kwipɔ́ndərəns] samostalnik
ravnotežje, ista teža

excédent [ɛksedɑ̃] masculin presežek; presežna teža ali dolžina; prebitek

excédent annuel letni prebitek
excédent de bagages presežek v teži (ki ga je treba plačati pri prevozu)
excédent de dépenses, de frais, de recettes presežek v izdatkih, v stroških, v dohodkih
excédent de naissances, de poids, de production, de vente presežek v rojstvih, v teži, v proizvodnji, v prodaji
être en excédent biti nadštevilen, odvečen
payer 10 francs d'excédent plačati 10 frankov za presežek v teži

Frischgewicht, das, teža v svežem stanju

Fruchteinwaage, die, neto teža sadja (v konzervah)

Füllgewicht, das, polnilna teža

Geburtsgewicht, das, Medizin porodna teža

Gefühlswert, der, čustvena/emocionalna barva/teža

Gesamtgewicht, das, skupna teža, celokupna teža

gustìna ž
1. gostota: gustina stanovništva
2. fiz. specifična masa, specifična teža: neon je obeležen neznatnom -om, koja je dva puta manja od argonove
3. goščava: iz -e oziva se slavuj
4. gostota: električna gustina

hecto(gramme) [ɛktogram] masculin 100 gramov (hg), teža 100 gramov

Höchstgewicht, das, najvišja (možna) teža

Idealgewicht, das, idealna teža

īnstar, n indecl. le kot nom. in acc. (iz instāre „obstati“; prvotno pomeni instar „obstanek“ jezička pri tehtnici) meton.

1. enaka teža, enakotežje, ki se sloveni z: enako težak, ene (enake) teže, odtehta(va)joč; le metaf.: unum in me scelus est, quod te, scelerata, recepi; sed scelus hoc meriti pondus et instar habet O., omnia ex altera parte collocata vix minimi momenti instar habent Ci. morejo imeti komaj najmanjši pomen; od tod: Plato mihi unus est instar omnium Ci. odtehta vse, mi je vreden (mi velja) prav toliko kot vsi, unus ille dies immortalitatis mihi instar fuit Ci. mi je odtehtal … , ab his mittitur Gylippus solus, sed qui instar omnium auxiliorum erat Iust., mihi Pompeius meus instar est Alexandri Val. Max., id si accidat, mortis instar putamus Ci., štejemo za enako težak udarec, patrocinio vero se usos aut clientes appellari mortis instar putant Ci., instar ego perpetui congiarii reor affluentiam annonae Plin. iun. obilica žita se mi zdi kakor neprestan dar; ker se je denar prvotno tehtal, spada semkaj tudi reklo: munus fundi urbani instar Ci. enako težek = enakovreden (zato je, zatorej) kakor … ; le pesn. brez primerjalnega predmeta: quantum instar in ipso! V. kolikšna tehtnost je v njem! kakšna moška prikazen! kako veljaven mož!

2. occ.
a) enako število, enak po številu, prav toliko (česa) kakor: nunc is (Hector) innumeri militis instar habet O. nadomešča številne vojake, nadomešča zelo veliko število vojakov, cohortes quasdam, quod instar legionis videretur, esse post silvam C., milites duarum instar (= približno) legionum L., cohortium trium instar in terram exposuerat Auct. b. Alx., videretis vix duarum male plenarum legiuncularum instar in castris regis L., de Magonis (libris) dempsit instar librorum octo Varr., mearum epistularum nulla est συναγωγή; sed habet Tiro instar septuaginta Ci.
b) enaka velikost, enake velikosti, enako velik, enolik, tako velik (tolik(šen)) kakor: Erana non fuit vici instar sed urbis Ci., Neapolis et Tycha, nomina ea partium urbis et instar urbium sunt L. so deli mesta, toda sami tako veliki kakor … , cybaea maxima triremis instar Ci., (navis) urbis instar habere videtur Ci., parvum instar eorum, quae spe ac magnitudine animi conceperat L. nepopolno nadomestilo, instar montis equus V., lumen clipei instar V., cuius (equi) instar pro aede Veneris Genetricis dedicavit Suet., agmen agens Clausus magnique ipse agminis instar V., cuius viri magnitudo multorum voluminum instar exigit Vell. zahteva več knjig obsegajoč popis, ea (epistula), quae voluminis instar erat Ci., quia aedes excelsiore loco positae instar arcis habere viderentur Val. Max., ambitus terrae totius ad magnitudinem universitatis instar brevis obtinet puncti Amm. ima velikost točke, je tako velik kot pika.
c) enaka reč, eno in isto kakor, nadomestilo česa; pogosto se da sloveniti s kakor, enako kot: latere mortis erat instar turpissimae Ci. je bilo (pomenilo) isto kot smrt, instar muri hae saepes munimenta praebent C. kot nadomestilo zida, namesto zida, kakor zid; tako v primerah: exhorruit aequoris instar O., instar veris vultus tuus adfulsit populo H., duces reorum instar vinctos habet Cu., terra in medio posita quasi puncti instar obtinet Ci. tvori središče. — Poklas. ad instar z gen. prav tako kakor: aquae ad instar montis intumescentes Vulg., est namque vallis, quae continuis montibus velut muro quodam ad instar castrorum clauditur Iust., lactucae … , quae seminis enormi senecta ad instar scoparum in amaram caenosi sucūs cariem exolescunt Ap., ad instar speculi reddit imaginem gratiorem Ap., aedificavit in Iudā domos ad instar turrium Vulg.; z zaimkom: ad hoc instar (prav tako) mundi salutem tuetur deus Ap.

Körpergewicht, das, telesna teža