slave labour [sléivleibə] samostalnik
prisilno delo
slave labour camp taborišče za prisilno delo
Zadetki iskanja
- tjȅrati -ām (ijek.), tȅrati -ām (ek.)
I.
1. tirati: on zapovjedi kočijašu da na svu prešu tjera konja
2. poditi: tjerati kokoi iz dvorišta, koga iz kuće; tjerati djecu iz voćnjaka poditi otroke iz sadovnjaka; tjerati živinu s praga poditi kokoši od praga; itus tjera Nijemce odozgo, a mi odozdo
3. gnata, goniti: tjerati stoku na pojilo, svinje na pašu; tjerati zarobljenike u logor gnati ujetnike v taborišče; ovaj mlin tjera voda ta mlin žene voda
4. gnati, poganjati: drvo tjera pupoljke, lišće; tjerati bicikl nogama
5. siliti, priganjati: majka me tjera da se udam
6. preganjati, loviti: tjerati lopova, leptire
7. prinašati na tovorni živali, privažati, dovažati: tjerati žito u mlin, robu na pijacu; stari su mu se naputovali tjerajući luč i katran tamo u Beograd
8. preganjati, zasledovati: znaj da ću te tjerati do božje kuće
9. siliti, s silo spravljata: ne tjeraj me u bjesnilo; kćer i zeta tjerati u prosjake spravljati med berače
10. uganjati: tjerati šale, luksuz, politiku; političari tjeraju svoje strančarstvo do skrajnjih granica
11. nabijati: tjerati obruč na bačvu
12. nesti: ova puška daleko tjera
13. tjerati inat kljubovati; tjerati parnicu pravdati se; tjerati mak do kraja gnati stvar do konca; tjerati kera razuzdano živeti; tjerati vodu na svoj mlin, na svoju vodenicu napeljevati vodo na svoj mlin; tjerati klin klinom izbijata klin s klinom; klin se klinom tjera; tjerati lisicu pa istjerati vuka; tjerati kome dušu na lakat nenehno koga siliti na kaj, mučiti koga; tjerati koga u laž postavljati koga na laž; tjerati svoje delata po svoji volji; lijek tjera na znojenje po tem zdravilu se potiš; tjeraj! pojdi!
II. tjerati se
1. goniti se (mačka, zajklja, psica): jurila je za njim kao kučka kad se tjera
2. tiščati (na stran): tjera me napolje
3. poditi se: tjeraše se po polju široku
4. izbijati se: klin se klinom tjera
5. on niti se tjera niti se vodi z njim ne veš kaj početi - transit [trǽnsit, -zit]
1. samostalnik
prehod, prevoz, tranzit (of goods blaga)
tranzitni promet
astronomija prehod nebesnega telesa skozi meridian; prometna cesta
figurativno prehod (to k, v)
in transit na prehodu, na poti
transit of persons osebni promet
the transit of a lake vožnja (prečkanje) čez jezero
2. pridevnik
tranziten, prehoden
transit camp vojska tranzitno taborišče
transit circle astronomija tranzitni, prehodni krog
transit duty tranzitna carina
transit permit tranzitno dovoljenje
transit trade tranzitna trgovina
transit traffic tranzitni promet
transit visa tranzitni vizum
transit instrument astronomija meridianski daljnogled - tranzíten transit(-)
tranzítno blago transit goods pl, goods pl in transit
tranzítna carina transit duty
tranzítno dovoljenje transit permit
tranzítni promet transit traffic
tranzítno taborišče transit camp
tranzítna trgovina transit trade
tranzítni vizum transit visa - triage [trijaž] masculin izbiranje, odbira, sortiranje
camp masculin de triage prehodno, izbirno taborišče
gare féminin de triage ranžirni kolodvor
voie féminin de triage ranžirni tir
triage des semences odbiranje semen - Turčija samostalnik
(država) ▸ Törökországdržavljani Turčije ▸ Törökország állampolgáraiobala Turčije ▸ Törökország partja, Törökország partvonalareprezentanca Turčije ▸ Törökország válogatottjapotres v Turčiji ▸ kontrastivno zanimivo törökországi földrengésKurdi v Turčiji ▸ kontrastivno zanimivo törökországi kurdokpočitnice v Turčiji ▸ kontrastivno zanimivo törökországi nyaraláspotovanje po Turčiji ▸ kontrastivno zanimivo törökországi utazásodpotovati v Turčijo ▸ Törökországba elutazikobiskati Turčijo ▸ Törökországot felkeresibegunsko taborišče v Turčiji ▸ kontrastivno zanimivo törökországi menekülttábormeja med Turčijo in Grčijo ▸ Törökország és Görögország határa - ubéžnik fugitif moški spol , réfugié moški spol
pomoč ubežnikom assistance ženski spol (ali aide ženski spol) aux réfugiés
taborišče ubežnikov camp moški spol de réfugiés
vojaški ubežnik déserteur moški spol - ujétnik ujétnica prisoner; captive
vojni ujétnik, ujétnica prisoner of war (krajšava: P.O.W.)
prevoz, transport ujétnik, ujétnicaov prisoner transport
taborišče ujétnik, ujétnicaov prisonerof-war (ali P.O.W.) camp
zbirališče ujétnik, ujétnicaov prisoners' assembly point - uničevaln|i (-a, -o) Vernichtungs- (pohod vojska der Vernichtungsfeldzug, orožje die Vernichtungswaffe, taborišče das Vernichtungslager)
uničevalni nagon der Destruktionstrieb, Zerstörungstrieb
uničevalna sla die Zerstörungslust, slepa: blinde Zerstörungswut - urbs, urbis, f
1. (obzidano) mesto: Enn. ap. Non., Naev., Varr., L., N. idr., conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., urbis amatorem salvere iubēmus ruris amatores H., navis urbis opus V. tako velika = zgrajena kakor mesto, urbs Aeneae (= Roma) O., urbs Iunonis (= Argos) O., urbs Attica (= Athenae) Vell., Roma urbs Ci. ali urbs Roma Vell., Eutr. ali urbs Romana, tudi Romana urbs Vell., Fl. Rim, urbs pulcherrima Syracusae Ci., urbs urbium Fl. glavno mesto, altera est urbs (oddelek) Syracusis, cui nomen Achradina est Ci.; pesn.: Aeneas urbe (taborišče) relictā sedem petit Euandri V., silvis aut urbibus (po naseljenih krajih) errat V.; pesn. z eksplikativnim gen.: urbs Buthroti, Troiae, Patavi V.; pren.: urbem (mesto = glavne točke) philosophiae proditis, dum castella (zunanje okope, prednje gradbe = postranske točke) defenditis Ci.
2. occ.
a) glavno mesto = Rim (prim. gr. ἄστυ = Atene): L., H., Q., Iust. idr., urbis tecta Ci., ab urbe proficisci C., ad urbem Ci. pri Rimu ali v Rim; poseb.: ad urbem esse S., Ci. muditi se pri Rimu ali pred Rimom; tako tudi ad urbem cum imperio rei publicae causā esse C.
b) glavno mesto (naspr. municipium): Icti.
c) (= gr. ἀκρόπολις) zgornje mesto, zgodnji del mesta, akrópola, grad: Cu.
3. meton. mesto = meščani, krajani: urbs somno vinoque sepulta V., terruit urbem H., si urbs ab armis numquam esset conquietura Ci., u. maesta Iuv., bene moratae urbes Auctor ap. Q. - vdòr irruption; invasion; breaking in
vdòr v sovražnikovo taborišče a raid on (ali into) the enemy camp - vôjen de guerre
v vojnem času en temps de guerre
vojna bolnišnica hôpital moški spol de campagne
vojni dopisnik correspondant moški spol de guerre (ali aux armées)
vojna grožnja menace ženski spol de guerre
vojna industrija industrie ženski spol de guerre
vojni invalid invalide moški spol de guerre
vojna ladja bâtiment moški spol (ali navire moški spol) de guerre
vojna napoved déclaration ženski spol de guerre
vojna odškodnina indemnité(s)
f(pl) de guerre
vojni oškodovanec mutilé moški spol de guerre
vojno področje théâtre moški spol des opérations (militaires) (ali des hostilités)
vojni tovariš camarade moški spol de guerre, compagnon moški spol d'armes
vojno sodišče conseil moški spol de guerre
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
vojna škoda dommages moški spol množine de guerre
reparature za vojno škodo réparation ženski spol des dommages de guerre
vojni ujetnik prisonnier moški spol de guerre
taborišče vojnih ujetnikov camp moški spol de prisonniers de guerre
vojno ujetništvo captivité ženski spol
biti v vojnem ujetništvu être en captivité, être prisonnier de guerre
vojni zločin crime moški spol de guerre
vojni zločinec criminel moški spol de guerre
vojna znanost science ženski spol militaire
vojna žrtev victime ženski spol de guerre
pomoč vojnim žrtvam assistance aux victimes de guerre, assistance aux mutilés de guerre et aux familles des militaires morts à la guerre
biti v vojnem stanju être en état de guerre, être sur le pied de guerre - vojni ujetnik moški spol der Kriegsgefangene (ein -r)
taborišče za vojne ujetnike das Gefangenenlager, Kriegsgefangenenlager - zbíren
zbírno taborišče assembly camp; central camp - zbíren (-rna -o) adj. di adunata, di raduno, di convegno; di raccolta; collettore:
zbirno taborišče za begunce campo profughi
inform. zbirni jezik linguaggio assemblatore - στρατοπεδεία, ἡ στρατοπέδευσις, εως, ἡ 1. narejanje (postavljanje) tabora. 2. a) taborišče, tabor, stanišče (ladij); b) vojska v taboru.
- στρατό-πεδον, τό (στρατός, πέδον) 1. taborišče; tabor, obkop, utrdba. 2. vojska v taboru, armada; brodovje, ladjevje.
- концлагерь m —
концентрационный лагерь koncentracijsko taborišče - разбивать, разбить razbi(ja)ti, pobi(ja)ti; uničevati, uničiti; razdirati, razdreti; raztepati, raztepsti, raztresti;
p. на голову (в пух и прах) popolnoma poraziti;
р. палатку postaviti šotor;
р. лaгерь postaviti taborišče;
р. На группы (raz)deliti na skupine;
р. сад urediti vrt;
р. свадьбу razdreti poroko;
его разбил паралич zadela ga je kap;
р. на страницы (tip.) lomiti na strani