ostrílec (oseba) sharpener
ostrílec za svinčnik pencil sharpener
Zadetki iskanja
- ostríti (rezilo) aiguiser, repasser, affiler, donner le fil (à quelque chose), affûter, rendre tranchant; émoudre
ostriti svinčnik tailler un crayon (en pointe) - ostríti (-ím) imperf.
1. affilare, aguzzare, arrotare:
ostriti nož affilare il coltello
ostriti svinčnik appuntire la matita
2. ekst. inasprire, rendere più rigoroso:
ostriti merila za ocenjevanje inasprire i criteri della valutazione
3. aguzzare; acuire:
ostriti vid, uho aguzzare la vista, le orecchie
ostriti okus affinare il gusto
4. ekst. inasprire; potenziare, aggravare:
ostriti napetost inasprire la tensione - ošíliti rendre pointu, tailler en pointe, effiler
ošiliti svinčnik tailler un crayon - ošíliti (-im)
A) perf. ➞ šiliti appuntare, appuntire, aguzzare, accuminare:
ošiliti svinčnik appuntare una matita
B) ošíliti se (-im se) perf. refl. appuntirsi; farsi appuntito, stretto, esile - papír (-ja) m
1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina
2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta - parafinski pridevnik
(o snovi) ▸ paraffinparafinski svinčnik ▸ paraffinos tollparafinski kristali ▸ paraffinkristályokparafinska sveča ▸ paraffingyertyaparafinska svetilka ▸ paraffinlámpaPovezane iztočnice: parafinska kopel, parafinska maska, parafinska obloga, parafinska voda, parafinski blok, parafinski vosek, parafinsko olje - pastel [pastɛl] masculin
1. pastél, suha barva, barvna kreda; slika s suhimi barvami
2. botanique silina, oblajst
dessiner, peindre au pastel risati, slikati s pasteli
dessin masculin au pastel pastelna slika
crayon masculin (de) pastel pastelni, barvni svinčnik - pastél (slika) pastel moški spol
risati, slikati s pasteli dessiner, peindre au pastel, faire du pastel
pastelna slika dessin moški spol au pastel
pastelni svinčnik crayon moški spol (de) pastel - pastélen
pastélna barva pastel
pastélna risba pastel, pastel drawing
pastélni svinčnik crayon - pasteln|i [é] (-a, -o) Pastell- (barva die Pastellfarbe, svinčnik der Pastellstift)
- pàtent m (lat. patens -ntis)
1. patent: zakon o -ima; zaštititi pronalazak -om; kot pril. patentolovka patentni svinčnik; patent-peć, patenttegla
2. zgod. zakon, listina: Februarski patent (1861)
3. vrsta zaponke - patênten (-tna -o) adj. di brevetto, (dei) brevetti; brevettato:
patentni čep salvagocce
patentni svinčnik portamina
patentni urad ufficio brevetti
obrt. patentni vzorec punto a coste - penna f
1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan
2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci
3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti
4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat
5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)
6. kljun (pri kladivu)
7. pero (pri puščici)
8. glasba trzalica, plektron
9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki - prišíliti (-im) perf. appuntare, aguzzare, fare la punta:
prišiliti svinčnik appuntare, temperare la matita - punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko
punta de diamante diamant steklorezec
a punta de día ob svitu
con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
acabarse en punta (fam) umreti
armado de punta en blanco do zob oborožen
estar de punta (con) grdo se s kom gledati
hacer punta (a) komu ugovarjati
le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
pisar de punta na prste stopiti
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
ponerse de punta (con) spreti se (s)
sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
ser de punta odlikovati se
lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
punta de Bruselas bruseljske čipke
andar en puntas prepirati se
lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
tener puntas de loco imeti nore ideje - radirka samostalnik
1. (pripomoček za brisanje) ▸ radír, radírgumi, törlőgumidišeča radirka ▸ illatos radír, szagos radírmehka radirka ▸ puha radírodstraniti z radirko ▸ radírral eltávolít, kontrastivno zanimivo leradíroz, kontrastivno zanimivo kiradírozsvinčnik z radirko ▸ ceruza radírralradirka na svinčniku ▸ radír a ceruzán
2. (v računalništvu) ▸ radírbarvna radirka ▸ színes radírčarobna radirka ▸ varázsradírČarobna radirka zbriše piksle podobnih barv. ▸ A varázsradír letörli a hasonló színű pixeleket.
Tako kakor v Wordu lahko sedaj tudi v tem programu rišete tabelo kar s svinčnikom, posamezne robove celic pa brišete z radirko. ▸ A Word-höz hasonlóan most ebben a programban is rajzolhat akár ceruzával táblázatot és radírral törölheti a cellák széleit. - rdeč rouge (tudi politika) ; (bakreno) rubicond (posebno obraz) ; (lasje) roux
purpurno rdeč pourpre
škrlatno rdeč écarlate
živo rdeč vermeil, haut en couleur, coloré
vinsko rdeč rouge vineux, (couleur) lie de vin
rdeč ko češnja (rouge) cerise
rdeč ko puran rouge foncé, cramoisi
rdeč ko rak rouge comme une écrevisse
rdeč od jeze rouge de colère
rdeča bukev (botanika) hêtre moški spol rouge foncé
rdeč svinčnik crayon moški spol rouge, sanguine ženski spol
Rdeča armada l'Armée rouge
Rdeči križ la Croix-Rouge
Rdeče morje la mer Rouge
rdeča zastava le drapeau rouge
rdeča nit (figurativno) fil moški spol rouge, fil conducteur, idée directrice, trame ženski spol
postati rdeč kot kuhan rak (figurativno) devenir rouge comme une écrevisse (ali comme un coq, un coquelicot, une pivoine, une tomate), (od sramu) rouge de honte - rdèč (rdéča -e)
A) adj.
1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso
2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite
B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti - rdèč rojo (tudi pol) ; colorado
svetlo rdeč rojo claro, rojizo
škrlatno rdeč escarlata
živo rdeč rojo vivo, bermejo
bakreno rdeč cobrizo; (lasje, barva obraza) rubicundo
Rdeča armada el Ejército Rojo
Rdeče morje el mar Rojo
Rdeči križ la Cruz Roja
rdeče vino vino m tinto
Rdeča kapica Caperucita f Roja
rdeč od jeze rojo de cólera
rdeč kot meso encarnado
rdeča bukev haya f común
rdeč svinčnik lápiz m rojo
imeti rdeče lase ser pelirrojo
podčrtati rdeče dan, datum marcar en rojo una fecha
postati do ušes rdeč ponerse colorado hasta las orejas
postati rdeč kot kuhan rak (fig) ponerse colorado como un tomate
postati rdeč enrojecer, (v obraz) ponerse rojo (ali colorado); ruborizarse, (od sramu) sonrojarse
to vpliva nanj kot rdeča ruta na bika le hace el efecto de la muleta al toro