vīvāx -ācis, adv. vīvāciter (vīvere)
1. dolgo živeč, dolgoživ, dolgovek: cervus V., O., anus, pater, Phoenix (mitološki ptič) O., infans O. (če izniči učinek splavila), mater H., Sibylla H. nesmrtna, vivacior heres H. preživevši, senecta Plin., nimium vivax senecta Sil., senectus nimis vivax Sen. tr.
2. metaf.
a) (o rastl., ki ostanejo dolgo presne, in o drugih stvareh) dolgotrajen, dolgovečen, dolgovek, dolgo se držeč, dolgo (časa) obstoječ (obstojen), trpežen: oliva V., caespes, gramen, solum O., apium H., cunila vivacior est Col., arundo vivacissima Col.
b) (o abstr.) trajen: virtus O., gratia H.
c) α) telesno živahen, krepek (krepak), močan (močan), čvrst, čil, svež, uren: vivacissima pernicitas Ap., Gell., celeritas Gell., vivacissimus cursus (sc. equi) Gell., Amm.; pesn. svetlo goreč: sulfura O., flamma Sen. tr. β) duševno živahen, isker, bister, bistrega duha: si qui (sc. discipuli) paulo sunt vivaciores Q. — Adv. vīvāciter, v komp. vīvācius živahneje: vivacius quaerere abdita Prud.
Weißbier, das, svetlo pivo; pivo iz pšeničnega slada
zàžagriti -īm (se)
1. svetlo pogledati
2. zasijati: oči mu zažagriše i lice sja
3. razvneti se: bacio se medu zažagrene borce
žȁgriti -īm
I.
1. svetlo gledati: nemirnim očima žagrio je oko sebe
2. peči mlado koruzo: žagriti kukuruz
3. peči: koprive me žagrile
II. žagriti se svetiti se, goreti: njeni se obrazi žagre; sunce se žagri na visini
алый svetlo rdeč, škrlaten
изумрудный smaragden, s smaragdom; svetlo zelen
карминный karminov, svetlo rdeč
каурый svetlo rjav (konj)
кремовый s kremo (jed); svetlo rumen
лимбнный limonov; svetlo rumen
русоволосый s svetlo rjavimi lasmi
светло-голубой svetlo moder
светло-жёлтый svetlo rumen
светло-коричневый svetlo rjav
светло-красный svetlo rdeč
Agathyrsī -ōrum, m (Ἀγάϑυρσοι) Agatirzi, sarmatsko pleme ob reki Mariju, ki so si na roke in obraz risali pike, lase pa si barvali s svetlo modro barvo: Mel., picti V., caeruleo capillo Plin.