Franja

re-nīdeō -ēre

1. odsevati, (za)sijati, (za)svetiti se, lesketati se, bleščati se: Stat., Petr., Cl. idr., renidet luna mari H., aes renidens (lesk, blesk orožja) V., non domus auro renidet Lucr., neque aurum meā renidet in domo lacunar H.; pren.: iam sola renidet in Stilichone salus Cl.

2. metaf. sijati (žareti) od veselja (radosti), veseliti se, radovati se, smehljati se, biti vesel: Cat., Stat., Sen. tr., Ap. idr., homo renidens L., ore renidenti O., Val. Fl., vultu falsum (zaničljivo, lokavo) renidens T., torvum renidens Sil., Amm.; z inf.: adiecisse praedam torquibus exiguis renidet H. se veseli; pren.: mihi renidens fortuna Ap. smehljajoča se mi, velut hilarior renidet oratio Q.

resplendir [rɛsplɑ̃dir] verbe intransitif sijati, svetiti se, lesketati se, bleščati se, blesteti

la lune resplendit luna sije
le lac resplendit sous le soleil couchant jezero se blešči v zahajajočem soncu
son visage resplendit de joie, de bonheur obraz mu sije, žari od veselja, od sreče

rielar lesketati se, sijati, svetiti se, bleščati skozi

rilucere^* v. intr. (pres. riluco) knjižno bleščati se, svetiti se:
gli riluce il pelo šalj. ves se je nališpal

risplēndere^* v. intr. (pres. risplēndo)

1. bleščati se; svetiti se; lesketati se; odsevati

2. pren. blesteti:
risplendere per bellezza blesteti s svojo lepoto

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

rutilō -āre -āvī -ātum (rutilus)

1. intr. rdečkasto ali kot zlato se svetiti, rdečkasto ali kot zlato blesteti (se bleščati, lesketati se): iamque Auroram rutilare procul video Acc. fr. ap. Varr., arma rutilare vident V.; pt. pr. rutilāns -antis rdečkasto se blesteč (se bleščeč), kot zlato (zláto) se lesketajoč: arma T., color Plin., arva rutilantia sanguineo gyro Stat., rutilantior Ven.

2. trans. narediti (delati) rdečkasto, rdečkasto (po)barvati, (po)rdečiti: comae rutilatae L., rutilare capillos Plin., Suet., T., capillos cinere Val. Max., vellera Val. Fl.

scintillare v. intr. (pres. scintillo)

1. iskriti se

2. bleščati se, svetiti se

scintillate [síntileit] neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti; svetlikati se, migljati (o zvezdah)
figurativno biti poln duhovitosti, iskriti se od duhovitosti

her eyes scintillated with fury oči so se ji iskrile od jeze
prehodni glagol
sipati (iskre)

to scintillate witticisms sipati duhovite opazke, iskriti se od duhovitosti

sfolgorare v. intr. (pres. sfōlgoro) svetiti se, bleščati se, žareti

sìjati sìjām
1. sijati: sunce jarko, ne sijaš jednako, moj me dragi ne ljubi jednako
2. svetiti se: nije zlato sve što sija; oči joj sijaju

sjájiti (se) sjȃjīm (se) sijati, svetiti se: trljati srebrni sat da se sjaji; sjajiti od sreće, od ponosa

sjàktiti se -ī se sijati, svetiti se: neka se sjakti Nijanja planina

sparkle [spa:kl]

1. samostalnik
iskrenje, iskra; blišč, blesk, bleščanje, sijaj; živahnost

2. neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti (tudi figurativno)
peniti se (o pijači), musirati

their conversation sparkles with wit njihov pogovor se iskri od duhovitosti
his eyes sparkled with anger oči so se mu (za)iskrile od jeze
the stars sparkle zvezde se bleščijo
to sparkle out sleng onesvestiti se

splendēscō -ere, splenduī (incoh. glag. splendēre) postati svetel (žareč, žaren, sijoč), (za)blesteti (se), (za)bleščati (se), (za)lesketati (se), (za)svetiti se, (za)siniti, (za)sijati, vzblesteti, dobiti blesk (lesk, blišč, sij, sijaj): Sen. tr., Plin., Ap. idr., incipiat … sulco attritus splendescere vomer V., vidimus Aetneā caelum splendescere flammā O., suco pinguis olivi splendescunt O.; metaf.: nihil est tam incultum, quod non splendescat oratione Ci. dobiti blesk, zableščati se, zablesteti, canorum illud in voce splendescit Ci., nec iam splendescit limā (sc. opus perfectum), sed atteritur Plin. iun. in piljenje mu ne more dati sijajnejše oblike (sijajnejšega lika), ampak ga z njim izgubi.

sub-lūceō -ēre (—) (—) (sub in lūcēre) svetiti se, lesketati se, bleščati se spodaj ali izpod česa: Ci. (Arat.), Plin., in foliis … violae sublucet purpura nigrae V., candida nec mixto sublucent ora rubore O.

sub-rutilō (sur-rutilō) -āre (sub in rutilāre) biti rdečkast: iaspis subrutilans Hier.; metaf. lesketati se, svetiti se iz(pod) česa: Aug.

super-fulgeō -ēre (super in fulgēre) svetiti se čez kaj: templa superfulges Stat.

svijètljeti svijètlīm (ijek.), svétleti svétlīm (ek.) svetiti se: sunce tihano svijetli; živi od prošlosti, jedino to svetli, a sve drugo je mrak

svíliti se svîlī se svetiti se kot svila