Franja

čȁstan čȁsna čȁsno, dol. čȁsnī -ā -ō
1. časten: dati -u riječ; na moju -u riječ
2. pošten: častan posao, odnos; -a zarada pošten zaslužek
3. častitljiv: -e godine; -o zvanje častitljiv poklic
4. spoštovan: časni sude, da kažem i ja nekoliko riječi
5. častit: časna sestra; časni krst sveti križ; časni post velikonočni post; časne verige verige svetega Petra

dán jour moški spol , journée ženski spol

dober dan bonjour moški spol
delovni dan jour moški spol ouvrable
dan je il fait jour
dan se dela le jour point (ali se lève), il commence à faire jour
pri belem dnevu en plein jour
z dnem à la pointe (ali au point, au lever) du jour, au petit jour
za dne, čez dan, podnevi pendant la journée, de jour
dan za dnem de jour en jour
iz dneva v dan d'un jour à l'autre, au jour le jour, du jour au lendemain
vsak dan chaque jour, tous les jours, journellement
vsak drugi dan tous les deux jours
trikrat na dan trois fois par jour
pred tremi dnevi il y a trois jours
ves ljubi (božji) dan toute la sainte journée
oni dan l'autre jour, dernièrement, récemment, naguère
priti na dan venir au jour, se faire jour, se découvrir, se dévoiler, se révéler
vse pride na dan la vérité se fera jour (ali éclatera)
dan dospelosti (jour de l')échéance ženski spol, terme moški spol
materinski dan fête ženski spol des mères
pasji dnevi canicule ženski spol, jours moški spol množine caniculaires (ali de canicule)
plačilni dan jour moški spol de paye
dan pokore jour moški spol de pénitence
rojstni dan jour moški spol de la naissance; (jour) anniversaire moški spol
tržni, semanji dan jour moški spol de marché (ali de foire)
sodni dan le jugement dernier, le jour du Jugement dernier
sveti dan (jour moški spol de) Noël
dan vernih duš jour moški spol des morts
dne 2. januarja le 2 (deux) janvier

dán día m

dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final

deus, deī, m, voc. deus, nom. pl. večinoma diī, dī, redko deī, gen. deōrum, pesn. deûm, dat. in abl. diīs, dīs, redkeje deīs (prim. soobl. dīvus, gr. δέαται sveti, sije, δῆλος iz *δέαλος očiten, jasen, Ζεύς iz *Djēus, lat. dīvae, dea, dīus = dīvus, diū, diēs, Diēspiter, Diālis, Diāna iz * Dīviāna, Iuppiter, nudius, nundinae)

1. bog, božanstvo: deus hospitalis Pl., dii hospitales T., dii hominesque Ci. ep. idr. = vesoljni svet, ab Iove … ceterisque dis deabusque immortalibus pacem ac veniam peto Ci., suos aut novos alienigenas deos colere Ci., aliquem ut deum colere Ci. po božje, reges suos inter deos colere Cu., deos publicos suosque patrios (svoje domače = svojih prednikov) defendunt N., dii, quibus est imperium pelagi V., siccis omnia nam dura deus proposuit H., dis carus ipsis H., audentes forsque deusque iuvant O., audenti deus et fortuna recessit Stat., homines sumus, non dei Petr., aedificator mundi deus Ap., deus pater et deus filius Lact., deum unum colere, multos ac falsos deos colere Lact.; (včasih o boginjah): ducente deo (sc. Venere) flammas inter et hostīs expedior V., nec dextrae erranti deus (= Alecto) afuit V., audentes deus ipse (= Fortuna) iuvent O. Pogosto v vzklikih, prisegah, voščilih, rotitvah, pozdravih: di ali dii boni Ter., Ci., (pro) dii immortales Kom., Ci., dii (obsecro) vostram fidem Kom., pro deûm atque hominum fidem Ter., Ci., (elipt.) pro deûm immortalium Ter.; dei bene vortant! Pl., Ter. = bog daj srečo! dii melius duint (= dent)! Ter. ali dii meliora ferant! Tib., (elipt.) dii meliora! Ci. ali dii melius! O. naj bogovi obvarujejo! = bog obvaruj! bog ne daj! di meliora piis (sc. dent)! V. bogovi, bodite pobožnim milostni! milost, o bogovi, pobožnim! di tibi faciant bene! Pl., di tibi omnes omnia optata offerant! Pl., di te servassint mihi! ali di te servassint semper! Pl., dent tibi di multa bona! Kom., di te perduint (perdant)! Kom., di me perduint ali perdant, si … Kom. = bog naj me kaznuje, če … ; dii te ament! Pl. = bog te sprejmi! pozdravljen! ita me di amabunt (servent)! Kom. ali ita me di ament! Kom., Ci. = tako mi bog pomagaj! cum diis volentibus Pl. ali diis volentibus S. z božjo pomočjo, si di volent Pl. ali si di volunt Ci. = ako je božja volja, si diis placet Pl. = ako bog hoče, ako je božja volja, pogosto iron. kot izraz nejevere = ako bog hoče, kdo bi mislil! čudno! kolikor je to sploh mogoče: Ter., Q., Fl., appellatus est hic vulturius illius provinciae, si dis placet, imperator Ci., cum Philippo hoste nostro non societatem solum, sed, si diis placet, adfinitatem etiam … pepigisti L., an hoc … reticere possim L. illum Sextium et C. Licinium, perpetuos, si diis placet, tribunos tantum licentiae … sumpsisse, ut … L.

2. pren.
a) v Pitagorovi filozofski šoli in starejši akademiji = ustvarjajoči svetovni duh: deum namque ire per omnia; hinc quemque sibi nascentem arcessere vitas V.
b) (o ljudeh) kakor bog = α) odličnik: te in dicendo semper putavi deum Ci., audiamus Platonem quasi quendam deum philosophorum Ci., deus ille magister Eryx V. oni božanski odličnik. β) bog varuh, bog zaščitnik: video P. Lentulum, cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci. γ) presrečen človek: sum deus Pl., deus sum, si hoc ita est Ter. δ) (o državnikih) bog, božanski, božanstveni: deus nobis haec otia fecit V., deos (= Augustum et Maecenatem) quoniam propius contingis H.; pozneje stalni pridevek rimskih cesarjev.

dógma (-e) f

1. rel. dogma:
dogma o sveti Trojici dogma della SS. Trinità
razglasiti dogmo proclamare un dogma

2. ekst. dogma

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
sveti dúh religija Holy Spirit
dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
brez dúha scentless, odourless
nemiren dúh restless mind
odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
prisotnost dúha presence of mind
dúh časa spirit of the time
klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
on ima slab dúh iz ust his breath smells
to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
imeti dúh po čem to be redolent or something
to ima dúh po česnu it smells of garlic
klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
omračitev dúha mental derangement
poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

bojni duh espíritu guerrero; moral f
duh časa espíritu de la época
človeški duh espíritu humano
iniciativen duh espíritu de iniciativa
kritičen duh espíritu de competencia
velik duh un genio
ubog na duhu pobre de espíritu
zli duh espíritu maligno; demonio m
svet duhov el mundo de los espíritus
nemiren duh espíritu intranquilo
sveti duh (rel) el Espíritu Santo
duh umrlega aparecido m
prisotnost duha presencia f de ánimo
imeti duh po vinu oler a vino
delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
razburiti duhove levantar los espíritus
zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano

éclairer [eklɛre] verbe transitif razsvetliti, razsvetljevati; (po)svetiti (z lučjo) (quelqu'un komu); figuré razjasniti, pojasniti, poučiti; obvestiti; verbe intransitif bliskati se, iskriti se, svetiti; populaire plačati

s'éclairer razsvetliti se, razjasniti se; figuré postati jasen, razumljiv
s'éclairer à la bougie (po)svetiti si s svečo
cette lampe éclaire mal ta svetilka slabo sveti
maintenant tout s'éclaire sedaj postaja vse jasno
éclairer un problème razjasniti problem
éclairer les lecteurs sur la situation informirati, poučiti bralce o položaju
éclairer l'ennemi (militaire) opazovati sovražnika (njegovo gibanje)

effulgeō -ēre, pesn. effulgō -ere V., Cl., pf. effulsī prosevati, (za)sijati, (za)svetiti se: sol inter nubes effulget L. se sveti izza oblakov, ingens lumen effulsisse L., ductores effulgent decori auro et ostro V. se svetijo okrašeni z … , nova lux oculis effulsit V.; tudi z abl.: auroque effulgere fluctus V., Pallas limbo effulgens et Gorgone saevā V., effulgere ornatu T., veste nivea Sil.; pren.: = odlikovati se: effulgebant Philippus ac magnus Alexander L., litterarum claritas ex hoc primum sinu effulsit Plin., sive sensus aliquis arguta et brevi sententia effulsit, sive … T., audaciā aut insignibus effulgens T., si forte aliquis inter dicendum effulserit extemporalis color Q.

estate [istéit] samostalnik
arhaično stanje; posestvo, posest, zemljišče; dediščina; konkurzna masa

pogovorno fourth estate tisk
estate agent posredovalec za nakup in prodajo zemljišč
building estate parcela
estate car avto s sedeži za potnike in večjim prostorom za prtljago
personal estate premičnine
real estate nepremičnine
the holy estate of matrimony sveti zakonski stan
owner of large estates veleposestnik

Fabius 3 Fábij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu. Po mitu so bili Fabijci Removi družabniki pri Luperkalijah: O., Aur. Najbolj znani so:

1. Q. Fabius Vibulānus Kvint Fabij Vibulan, konzul l. 485 in 482, padel l. 480 v Etruriji: L.

2. njegov brat Caeso Fabius Vibulānus Cezon Fabij Vibulan, konzul l. 484 in 479 ponudil se je, da bi s svojimi sorodniki branil mejo proti Vejem; padel l. 477 s 306 Fabijci ob Kremeri: L.

3. Q. Fabius Vibulānus, edini Fabijec, ki je preživel poraz ob Kremeri, konzul l. 467 in z Apijem Klavdijem član sveta decemvirov: L.

4. Q. Fabius Ambustus Kvint Fabij Ambust; kot poslanec se je l. 391 udeležil boja proti Galcem pri Kluziju in s tem dejanjem povzročil hud poraz ob Aliji: L.

5. Q. Fabius Rulliānus Kvint Fabij Rulijan (posinovljenec iz Rulijevega rodu) se je odlikoval v vojnah s Samniti (od l. 330 do 290): L. Aur.

6. njegov sin Q. Fab. Gurges Kvint Fabij Gurgit (= Potratnik, vzdevek po njegovem potratnem življenju) je bil poveljnik v samnijskih vojnah in je padel, tretjič konzul, l. 265 pri Volzinijih v boju z upornimi sužnji: Fl.

7. Q. Fabius Maximus Verrucōsus Kvint Fabij Maksim Verukoz (=Bradavičnik, zaradi bradavic na obrazu), slavni Hanibalov nasprotnik v 2. punski vojni; s previdnim načinom bojevanja si je prislužil častni vzdevek Cunctator = Obotavljalec, konzul l.233, prodiktator l.217, umrl l.203: Enn. ap. Ci., L., Pr., Plin.

8. Q. Fabius Maximus, njegov sin, konzul l. 213, je osvojil Arpe v Apuliji: L.

9. Q. Fabius Maximus Aemiliānus Kvint Fabij Maksim Emilijan (sin hrabrega Lucija Emilija Pavla, brat Scipiona Emilijana), kot konzul l.145 služil v vojni zoper Viriata, Polibijev prijatelj: Ci., L.

10. njegov sin Q. Fabius Maximus Allobrogicus (Alobroški), učenjak, konzul l.121; premagal je Alobroge v Galiji; kot cenzor je l. 111 iz alobroškega plena na sveti cesti (sacra via) blizu Numove palače (regia) zgradil čudovit slavolok, po njem imenovan: fornix Fabius (Fabii, Fabianus) Ci., Vell., Val. Max., Sen. ph., Q., Fl.

11. Paullus Fabius Maximus Pavel Fabij Maksim, roj. ok. l. 44, konzul l. 11, Ovidijev prijatelj in sorodnik, tudi Horacijev znanec, po svoji ženi Marciji v svaštvu s cesarjem Avgustom, čigar zaupnik je bil v zadnjih dneh: H., O., T.

12. Q. (ali Num.) Fabius Pictor Kvint (Numerij) Fabij Piktor, roj. ok. l. 254 bojeval se je proti Galcem in Hanibalu ter v grščini napisal prvo rimsko zgodovino, ki je služila kot glavni vir Liviju: L., Plin.

13. Fabius Rusticus Fabij Rustik, retor, prijatelj Seneke starejšega, napisal je Neronovo zgodovino: T.

14. M. Fabius Quintilianus, gl. Quīntiliānus.

15. Fabius Persicus Fabij Perzik, konzul l. 32 po Kr., zloglasen razuzdanec: Sen. ph., Iuv. — Kot adj. = fabijski, Fabijev: lex Ci. idr., fornix Fabius Ci. (gl. pod 10), Fabia (tribus) H. fabijsko okrožje, najštevilnejše vaško okrožje. Od tod Fabiānus 3 fabijski, Fabijev: fornix Fabianus Ci., ali arcus Fabianus Sen. ph = fornix Fabius, Fabiani milites N. (pod 7 navedenega Fabija); tudi posinovljensko ime oseb, ki jih je fabijski rod sprejel za svoje, npr. Valerius Fabianus: T.; v pl. subst. Fabianī -ōrum, m ljudje iz fabijskega okrožja: Suet.

Geist¹, der, (-/e/s, -er) duh, Heiliger Geist Sveti duh; im Geiste v duhu; (Mentalität) miselnost (Untertanengeist podložniška miselnost) ; den Geist aufgeben izdihniti; auf den Geist gehen iti na jetra; ein dienstbarer Geist služabnik/služabnica

glitter¹ [glítə] neprehodni glagol
sijati, svetiti se, bleščati

all is not gold that glitters ni vse zlato, kar se sveti, videz vara

gold¹ [gould] samostalnik
zlato, zlatnik, zlatnina
figurativno bogastvo, dragocenost, zaklad; središče tarče (pri streljanju z lokom)

all that glitters in not gold ni vse zlato, kar se sveti, videz vara
the countries on gold države z zlato valuto
as good as gold dober, kot kruh, izredno priden
to make a gold zadeti sredino tarče
worth one's weight in gold neprecenljiv, nepoplačljiv

Gold, das, zlato (tudi figurativ), gemünztes Gold kovano zlato; verarbeitetes Gold obdelano zlato; aus Gold zlat; figurativ eine Stange Gold (kosten) kup denarja; Goldes wert zlata vreden; es ist nicht alles Gold was glänzt ni vse zlato, kar se sveti

grec, grecque [grɛk] adjectif grški

Grec masculin Grk
Grecque féminin Grkinja; masculin grščina
grec ancien stara grščina
croix féminin grecque grški križ
c'est du grec pour moi to mi je španska vas
c'est du grec (figuré) tega ne razumete, to se vas ne tiče
Eglise féminin grecque grška pravoslavna Cerkev
rite masculin grec obred grške Cerkve
i grec masculin ipsilon (grška črka)
renvoyer aux calendes grecques odgoditi na sveti Nikoli

gròb grave; tomb; burial place; (zidan) sepulchre; figurativno death, destruction

gròb neznanega junaka grave of the Unknown Soldier
masovni, množični gròb mass grave
sveti gròb religija the Holy Sepulchre
do gròba (figurativno) till death
onstran gròba beyond the grave
skupni gròb a pauper's grave
z eno nogo v gròbu (figurativno) at death's door, with one foot in the grave
od zibelke do gròba from the cradle to the grave
zanemarjen, negovan gròb neglected (ali unkept) grave
položitev v gròb burial, interment; (redko) inhumation, sepulture
biti v gròbu to be dead
biti z eno nogo v gròbu to have one foot in the grave
kopati gròb to dig a grave
odkopati, vzeti iz gròba to exhume
molčati kot gròb to be silent (ali secret) as the grave
on bi se obrnil v gròbu... he would turn in his grave
dovolj hudó, da bi se človek še v gròbu obrnil enough to make someone turn in his grave
položiti v gròb to bury, to inter, (redko) to inhume
spraviti koga v gròb to cause someone's death
v gròb me boš spravil! (figurativno) you will be the death of me!
spremiti do gròba to attend someone's funeral
govor na, ob gròbu funeral oration

hagiographa -ōrum, n (gr. ἁγιόγραφα) pravzaprav „sveti spisi“, potem tretji del svetopisemskih knjig stare zaveze: Eccl.