Franja

sun-bright [sʌ́nbrait] pridevnik
svetel, jasen kot sonce

sunlike [sʌ́nlaik] pridevnik
podoben soncu, bleščeč, svetel

sunny [sʌ́ni] pridevnik (sunnily prislov)
sončen; jasen kot sonce, svetel, sijoč
figurativno zlat
figurativno veder, vesel, srečen

sunny exposure sončna lega
a sunny disposition vedra narava (značaj)
sunny locks zlati kodri
a sunny room sončna soba
a sunny smile veder, vesel nasmeh
the sunny side (of life) sončna, lepa stran (življenja)
to be on the sunny side of 50 ne še biti 50 let star
to look on the sunny side of things videti (le) lepo stran življenja, vedro gledati na življenje

svȉjetao svijètla svijètlo, dol. svȉjetlī -ā -ō (ijek.), svȇtao svétla svétlo, dol. svȇtlī -ā -ē (ek.)
1. svetel: -e oči; -i trenuci; -a tačka, boja, pojava
2. čist, neomadeževan: -o ime; biti -a obraza
3. presvetli: -i car; svijetla komora camera lucida

svjetlòlik -a -o (ijek.), svetlòlik -a -o (ek.) svetel

terso gladek; svetel, bleščeč; čist, čeden, ličen

vîdan -dna -o dol. vȋdnī -ā -ō
1. viden: kuća je na -om mjestu
2. svetel: noć je bila dosta -a
3. znamenit, ugleden: vidan član društva
4. viden, vidljiv: kod našeg pisca vidan je i uticaj ruske književnosti

white¹ [wáit] pridevnik
bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
politika bel, rojalističen, reakcionaren
tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
tisk prazen, nepotiskan
pogovorno poštèn

as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
white with fear bled od strahu
white ant bela mravlja, termit
white book politika bela knjiga
white brass tehnično bela med, novo srebro
white bear beli, polarni medved
white coal tehnično beli premog, vodna moč
white coffee bela, mlečna kava
white damp jamski plin
white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
white metal bela kovina
white night noč brez spanja
white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
white supremacy prevlada, nadvlada belcev
to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)

zráčan zráčna zráčno, dol. zrâčnī -ā -ō
1. zračen: -a soba, obrana, pošta, linija, kupelj; -a luka aerodrom, aeroport; zračni brod, prostor, pritisak, napad, most; zračno pravo, domaće zračno pravo, medunarodno zračno pravo; zračne turbine
2. žarkoven: -a energija
3. ekspr. svetel: -e oči; -a poetska figura

žȁrkast -a -o
1. žareč: došao čovjek -oga kao plamen brka; od sunca i vjetra žarkast ten
2. svetel: -e oči

белый bel; svetel; (zast.) čist;
белое духовенство svetna duhovščina, petrini;
б. свет širni svet;
белая изба izba, v kateri je peč z dimnikom;
белая кухарка prva kuharica;
белые стихи verzi brez rim;
б. уголь vodna sila

красный rdeč; (zast.) lep; ( lj. poet. ) svetel; (zast.) paraden, časten;
к. лес smrekov in jelov gozd;
красное дерево mahagonovec; tisa;
красная девица (lj.) lepo dekle; (pren.) sramežljiv, skromen fant;
красная горка bela nedelja;
красная доска tabla časti;
к. зверь zver z dragocenim krznom;
красная медь čisti baker;
к. ряд (zast.) vrsta trgovin z manufakturo;
к. товар (zast.) manufaktura;
красное сдовцо duhovita beseda;
красная цена этому 3 рубля to je vredno največ 3 rublje;
попасть под красную шапку (zast.) biti poklican v vojsko;
красно говорить lepo govoriti;
красное солнышко ljubo sončece;
красная строка nova vrsta, nov odstavek;
красная рыба hrustančnica (brezkostna riba);
к. угол kot v kmečki izbi, kjer vise svete podobe; častni prostor;
красный хлеб pšenica;
прошли красные денёчки minili so lepi časi
красоваться izstopati s svojo lepoto; (gov.) biti zaverovan vase; blesteti

кристальный kristalen; (pren.) svetel, bister, čist

лучистый žareč; (pren.) svetel

просветлённый veder, jasen, svetel, sijoč

светлый svetel; čist; (pren.) srečen, vesel, veder; jasen, bister (um);
со светлой улыбкой z veselim smehljajem

сві́тлий прикм., svêtel prid.

ярый

1. divji, strasten, ognjevit;

2. (zast.) svetel, bel

albeō -ēre (albus) bel biti, beliti se: Sil., campi... ossibus albent V., quod (caput) ut videam canis albere capillis O., albente caelo Sis. ap. Q., C. ali caelo albente Auct. b. Afr. ko se je svitalo (danilo), membra in eum pallorem albentia T. tako beli in bledi. Večinoma kot adj. pt. pr. albēns -entis bel, siv, bled: vitta, comae, rosae O., spumae O., T., ossa T., equi Cu., Plin. iun.; pesn. = svetel, bleščeč: aethra Sil. in = brez okrasa, neokrašen: Val. Fl.

argenteus 3 (argentum)

1. srebrn, iz srebra izdelan: vas Ci., vasa Ci., H., Plin., T., aquila Ci., Cupido Ci. Kupidov kipec iz srebra, poculum, supellex L., nummus Varr. fr., Plin., Amm. ali denarius argenteus Plin.; subst. argenteus -eī, m(sc. nummus ali denarius) srebrnik, srebrn denarij: Vulg., pro argenteis X aureus unus valeret L.; v pl.: numerus argenteorum T. srebrn denar, srebrn drobiž, argentei Antoniniani, Aureliani Prob., Vop.; pren.
a) posrebren, iz denarja; šalj.: amicam tuam factam esse argentariam Pl. da je posrebrena, v denar spravljena, prodana, argenteam (salutem) remittere illi Pl. posrebren pozdrav, pozdrav v denarju.
b) s srebrom okrašen (okovan, obložen): scaena Ci., aurea atque argentea Samnitium acies L. s ščiti, okovanimi z zlatom in srebrom, aurea et argentea Samnitium arma Fl. z zlato in srebrno pločevino okovano, argentea triclinia Plin.

2. pren. srebrnkast, srebrenast, kakor srebro svetel (čist): anser V., ales, crinis, fons O., color O., Plin., undae Ap.; occ. srebrni dobi pripadajoč, srebrnodoben: proles O. — Kot nom. propr. flūmen Argenteum Lepidus in Ci. ep. ali amnis Argenteus Plin. Srebrna reka, reka Argentej v Narbonski Galiji; Pōns Argenteus Lepidus in Ci. ep. Argentejski most, trdnjavica in mostni branik ob reki Argenteju.