Franja

pròkisnuti -nēm, pròkisnuo -ula in pròkisao -sla
1. zmočiti se: padala je kiša kad sam išao, pa sam prokisao; prokisnuti do kože postati moker do kože
2. tavan je prokisnuo strop zamaka

Rabitzov [c]
gradbeništvo, arhitektura Rabitzov strop die Rabitzdecke
Rabitzova stena die Rabitzwand

raso raven, gladek; jasen, svetel, brez oblaka; preprost; nizek

cielo raso ravna streha; (sobni) strop
soldado raso navaden vojak
al raso pod milim nebom
a la helada rasa v mrazu
quedarse a la rasa v stiski biti
salir a lo raso na prosto iti

re-boō -āre (hibrid. re in gr. βοᾶν)

1. mrmrati, godrnjati, (za)renčati, (za)tuliti na koga: reboatque ursa superba lupis Val. Fl., per depasta buceta reboantes Sid.

2. odmevati, odjekniti (odjekati), oglasiti (oglašati) se, odz(i)vati se, razlegniti se, razleči (razlegati) se: reboant silvaeque et longus Olympus V., ubi tympana reboant Cat.; z acc.: nec citharae reboant laqueata tecta Lucr. citre poskrbijo, da odmeva obokan strop = po obokanem stropu se odbija (odmeva) glas citer; toda: reboat raucum regio … bombum Lucr. okolica odmeva od … , po okolici se razlega …

sajast pridevnik
1. (ki vsebuje saje) ▸ kormos, koromZa ogljikovodike je značilno nepopolno gorenje, zato gorijo s svetečim in sajastim plamenom. ▸ A szénhidrogénekre jellemző a tökéletlen égés, ezért fényes és kormos lánggal égnek.

2. (umazan zaradi saj) ▸ kormosMarsikdo se še prime za gumb, ko sreča dimnikarja; tistega ta pravega, sajastega. ▸ Sokan még megfogják a gombjukat, amikor kéményseprővel találkoznak; azzal a valódival, a kormossal.

3. (o barvi) ▸ koromV sajasti in smolnato črni temi je našel grobo odejo in se z njo ovil, nato je previdno zaprl vrata in pogledal, če so oknice zaprte. ▸ A koromszínű, szurkos sötétben talált egy durva pokrócot, betakarózott vele, majd óvatosan becsukta az ajtót és megnézte, zárva vannak-e a zsaluk.

smoke² [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu

spuščen [ê] (-a, -o) žival: frei, frei umherlaufend; strop ipd.: abgesenkt, abgehängt
spuščeni strop die Zwischendecke

stuc [stük] masculin štuk, omet iz sadrene malte (imitacija marmorja); štukaturni okras, štukatura

décoration féminin en stuc štukaturna dekoracija
enduire de stuc prevleči s štukom, štukirati (le plafond strop)

súkati (-am)

A) imperf.

1. tekst. torcere; ekst. attorcigliare:
sukati volno torcere la lana
sukati brke attorcigliare i baffi

2. torcere, girare, voltare:
sukati telo torcere il busto
sukati raženj girare lo spiedo

3. maneggiare; brandire:
sukati meč brandire la spada, duellare (con la spada)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znati sukati jezik avere la parlantina sciolta
pren. hitro sukati pete andare, camminare spedito, ballare veloce
pren. znati sukati moške saper abbindolare, incantare gli uomini
sukati oči v strop guardare il soffitto

B) súkati se (-am se) imperf. refl.

1. girare, andare qua e là:
sukati se po sobi girare per la stanza

2. destreggiarsi, essere a proprio agio:
zna se sukati v visoki družbi sa destreggiarsi egregiamente nella società bene

3. pren. aggirarsi:
histrost se je sukala okrog 100 km na uro la velocità si aggirava sui 100 chilometri orari

4. sukati se okoli koga, česa vertere, riguardare:
pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov la conversazione vertè attorno agli ultimi avvenimenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari, zadeve se sukajo dobro, slabo le cose, le faccende procedono bene, male
misli, da se ves svet suka okoli njega crede di essere al centro del mondo

suspend [səspénd] prehodni glagol
obesiti (from na)
začasno odgoditi, odložiti, ustaviti; začasno razveljaviti; začasno ustaviti (plačevanje); začasno odstaviti s službenega mesta, suspendirati; izključiti iz članstva itd.; zadrževati
neprehodni glagol
(začasno) opustiti, ustaviti svojo dejavnost

to suspend one's decision odložiti svojo odločitev
to suspend hostilities vojska ustaviti sovražnosti
to suspend a lamp from the ceiling obesiti svetilko na strop
to suspend a member of a club izključiti člana iz kluba
to suspend payments ustaviti plačila
to suspend an official suspendirati uradnika
to suspend one's indignation zadrževati (skrivati) svojo nevoljo
to suspend a sentenee pravno odložiti sodbo
to suspend a regulation začasno razveljaviti odredbo
the traffic was suspended promet je bil začasno ustavljen (prekinjen)
to stand suspended biti neodločen

suspendre* [süspɑ̃drə] verbe transitif

1. technique obesiti

2. prekiniti, ustaviti; suspendirati, začasno odstaviti ali odsloviti (iz službe); razrešiti (obveznosti, funkcije, pravice); začasno razveljaviti ali prepovedati; odgoditi, odložiti

se suspendre à quelque chose obesiti se na kaj
suspendre à un clou obesiti na žebelj
suspendre un lustre au plafond obesiti lestenec na strop
suspendre des vêtements au porte-manteau obesiti obleke na obešalnik
se suspendre à une branche obesiti se na vejo
suspendre la constitution (začasno) ukiniti, razveljaviti ustavo
suspendre la séance pendant une demiheure prekiniti sejo za pol ure
suspendre des hostilités, un travail, les paiements ustaviti sovražnosti, delo, plačila
suspendre un journal, une revue začasno ustaviti, prepovedati izhajanje časopisa, revije
suspendre un fuge, un profésseur, un maire suspendirati sodnika, profesorja, župana
suspendre son jugement odložiti svojo sodbo

štúkast (-a -o) adj. a stucco:
grad. štukasti strop stoiato

udŕt (-a -o) adj. crollato; infossato, scavato:
udrt strop kraške jame soffitto crollato di grotta carsica
udrta lica guance scavate

vmes|en (-na, -no) intermediär; dazwischenliegend; časovno: zwischenzeitlich; Zwischen- (čas die Zwischenzeit, člen das Zwischenglied, gostitelj biologija der Zwischenwirt, obrok die Zwischenmahlzeit, podplat die Zwischensohle, predlog der Zwischenantrag, prostor der Zwischenraum, rezultat das Zwischenergebnis, stadij das Zwischenstadium, strop der Zwischenboden, die Zwischendecke, barva die Zwischenfarbe, bilanca die Zwischenbilanz, kontrola die Zwischenprüfung, krvavitev medicina die Zwischenblutung, oblika die Zwischenform, sezona die Zwischensaison, sodba das Zwischenurteil, stena die Zwischenwand, stopnja die Zwischenstufe, številka die Zwischengröße, vrednost der Zwischenwert, obresti Zwischenzinsen množina, možgani množina das Zwischenhirn, poročilo der Zwischenbericht, stanje der Zwischenzustand, tkivo das Zwischengewebe)
nekaj vmesnega ein Zwischending

votlina samostalnik
1. (naravni prostor) ▸ üreg, sziklaüreg, odúNa stene votlin je pračlovek risal živali in tako obvladal svoj strah pred zlimi duhovi, preden je odšel na lov. ▸ A sziklaüregek falaira az ősember állatokat rajzolt, így küzdötte le vadászat előtt a rossz szellemekkel szembeni félelmét.Obalo krasijo globoke votline, strme stene in posamezni kamniti stebri. ▸ A tengerpartot mély üregek, meredek sziklák és különálló kőoszlopok tarkítják.
2. (del telesa) ▸ üregEndoskop je optični inštrument za pregledovanje telesnih votlin. ▸ Az endoszkóp a testüregek vizsgálatára szolgáló optikai műszer.Že na kopnem poskusimo izenačiti pritisk v votlinah glave, da nas težave ne bi presenetile v vodi. ▸ Már a szárazföldön próbáljuk kiegyenlíteni a fejüregekben lévő nyomást, hogy ne a vízben érjenek minket váratlanul a nehézségek.Zaklopka normalno omogoča tok krvi v eni smeri iz zgornje votline srca v sosednji prekat. ▸ A billentyű általában lehetővé teszi, hogy a vér egy irányban áramoljon a szív felső üregéből a szomszédos kamrába.

3. (o obliki) ▸ üreg, odú, vájat
V tisti votlini nisem mogel delati, ker nisem mogel postaviti svoje mize. ▸ Abban az odúban nem tudtam tovább dolgozni, mert nem tudtam felállítani az íróasztalomat.
Stolnica je bila velikanska, mračna votlina. ▸ A stand egy hatalmas, sötét odú volt.
Na vozovih so izdolbli manjše votline. ▸ Apró vájatokat véstek a szekerekbe.
Sklenemo dlani, tako da dlani objameta druga drugo in nastane votlina. ▸ Kulcsoljok össze a tenyereinket úgy, hogy köztük egy üreg keletkezzen.

4. (o psihičnem stanju) ▸ bugyor, üreg, odúV temnih votlinah njegovega uma je začel rasti strah. ▸ Az elméje sötét bugyraiban nőni kezdett a félelem.
Moški se občasno zatečejo v svojo votlino, ko po napornem dnevu potrebujejo mir in počitek. ▸ A férfiak időnként visszavonulnak az odvukba, amikor egy fárasztó nap után nyugalomra és pihenésre van szükségük.

μέλαθρον, τό ep. poet. [gen. μελαθρόφι] 1. strop; prečnik, ki nosi strop, podstrešje. 2. streha, hiša, stanovanje, τῶν δ' ἐκ μελάθρων iz te votline.

ὀροφή, ἡ ὄροφος, ὁ (ἐρέφω) streha, strop; škarnice, lémezi.

τέγος, ους, τό (στέγω) 1. streha, strop. 2. soba, hram, dvorana.

лепной modeliran;
лепные украшения plastični okraski, štukature;
л. потолок strop s štukaturami

небо n pl.
небеса nebo; nebesa; (prov.) strop, obok;
коптить н. pohajkovati;
попасть пальцем в небо storiti kaj neprimernega;
небу жарко будет delati na vse pretege