stŕmec -mca m
1. strmac, strmina: rastoč strmec hitrosti; lesti v strmec
penjati se u strminu; premagati strmec
savladati strminu
2. pad, nagib: reka, cesta ima velik strmec
Zadetki iskanja
- stȑmēn -eni ž strmina
- stȑmenica ž strmina, reber
- strmnìna ž strmina
- suíş -uri n
1. vzpon, vzpenjanje
2. strmina, klanec - talus2 [téiləs] samostalnik
pobočje, reber, strmina, breg
geologija peščeni plaz, griža (ob vznožju gore) - talus [talü] masculin pobočje, strmina; poševnost
en talus poševen; strm - up1 [ʌp] samostalnik
vzpetost, strmina, višina
ekonomija porast (tečajev, cen)
pogovorno srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mesto
ups and downs of a country valovitost tal
the ups and downs of life sreča in nesreča v življenju
my ups and downs imel sem dobre in slabe čase (srečo in nesrečo) v življenju
the up and up stalni napredek
on the up-and-up pogovorno vedno boljši; v redu, brezhiben - upgrade1 [ʌ́pgreid]
1. samostalnik
vzpon, strmina
figurativno izboljšanje
on the upgrade v vzponu, kvišku
he is on the upgrade gre mu na bolje
2. pridevnik
vzpenjajoč se
3. prislov
navkreber, navzgor - uprise1 [ʌ́praiz] samostalnik
dviganje, postavljanje; vzpon, strmina; vzhod (sonca itd.); pojavljenje, nastanek - urcúş -uri n strmina; vzpetina
- ȕrvina ž strmina, strmo pobočje, melina, melje, melišče
- ȕsjelina ž (ijek.), ȕselina ž (ek.) strmina, reber
- ȕzbrdica ž
1. strmina, strmo pobočje
2. strma pot, pot navzgor, navkreber: svaka uzbrdica ima svoju nizbrdicu - versánt -e n
1. pobočje, strmina, breg
2. stran (strehe, gore) - vratòlom m
1. vratolomnež: nisu to nekakvi odličnici, sve sami -i
2. prepad, brezno, strmina: ova cesta prodire kroz najužasnije -e
3. ime neke čarovne rastline - vratolòmija ž
1. prepad, brezno, strmina: bosanski konj spušta se niz užasne -e
2. vratolomno, drzno, pustolovsko dejanje - vratòlomina ž prepad, brezno, strmina: potjera, potera uz divlje -e
- косогор m pobočje, obronek, strmina, klanec
- крутизна f strmina