-
Nebengeleis(e), das, Eisenbahn stranski tir
-
Nebengeschäft, das, stranski posel
-
Nebengleis, das, Eisenbahn stranski tir
-
Nebengott, der, stranski bog
-
Nebenprodukt, das, stranski produkt/proizvod
-
Nebenraum, der, stranski prostor; sosednji prostor
-
Nebenton, der, stranski naglas; Musik predložek
-
Nebenverdienst, der, stranski/postranski zaslužek
-
Nebenwirkung, die, stranski učinek
-
nepōs1 -ōtis, m (indoev. kor. *nepot- vnuk, potomec, (sekundarno) nečak; novejše etimologije povezujejo to besedo z lat. potis [ne-pōs (*ne- ne in *pot- moč) torej = „nemočen“, „nesamosvoj“, „nedoleten“]; prim. skr. nápāt vnuk, potomec, naptī́- vnukinja, potomka, gr. ἀ-νεψιός nečak, bratranec, ἀ-νεψιά nečakinja, sestrična, lat. neptis, sl. nečak, hr. nȅćāk, starejše lit. nepotis, nepuotis vnuk, nečak, stvnem. nevo vnuk, sorodnik, nift vnukinja, nem. Neffe, Nichte, ang. nephew)
I.
1. vnuk: Neptuni, Veneris Pl., Masinissae S., Atlantis (= Mercurius) H., Nerēius (= Achilles) H., nep. invisus (= Romulus) H., nep. pausillus Afr. fr. ali parvulus Cu. vnuček, crudelis Castor, ne dicam sceleratum et impium, qui nepos avum in capitis discrimen adduxerit Ci., Metellum enim multi filii filiae, nepotes neptes in rogum imposuerunt Ci., ne parricidio macularent partus suos, nepotum (vnukov) illi, hi liberûm progeniem L., ex filia nepos Ci., Eutr., Dig., ex filio nepos Gell., Dig., nep. ex fratris filio G., sororis nep. L. epit., Vell., Crispum … C. Sallustius … sororis nepotem in nomen adscivit T., sororum nepotes Suet.
2. f vnukinja: Ilia dia nepos quas aerumnas tetulisti: Enn. —
II. metaf.
1. tui nepōs vnuk v petem kolenu, prapravnuk: Ci. fr.
2. pesn. (pozni) potomec: venturos tollemus in astra nepotes V., in nepotum perniciem H., lexque eadem poenae, ne sis secura futuri, dicta tuo generi serisque nepotibus esto! O., Remi nepotes Cat., apud seras gentes populosque nepotum Lucan.
3. (o živalih) zarod: Col.
4. (pri trtah) stranska mladika, stranski poganjek, trtni podočnjak: Col.
5. poklas. bratranec, sestrič, nečak: Eutr., Hier. —
III. meton. potratnež, razsipnež, razkošnež, zapravljivec, požrtnež, požrešnež, uživač (naspr. patruus = strog sodnik nravstvenosti; gl. patruus): quis ganeo? quis nepos? quis adulter? Ci., non minus in populi Romani patrimonio nepos quam in suo Ci., haud paravero quod aut avarus ut Chremes terra premam, discinctus aut perdam ut nepos H., pater ardens saevit, quod meretrice nepos insanus amica filius uxorem grandi cum dote recuset H., scire volam, quantum simplex hilarisque nepoti discrepet H., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., nepos modo tertiam progeniem hominum, modo luxuriosum significat Prob.
-
NK (= Nebenkosten) (po)stranski stroški, obratovalni stroški
-
nusproìzvod m, nuspròdukat m stranski proizvod, pridelek, izdelek
-
nȕsprostòrija ž stranski, pomožni prostor
-
nuzbìlješka ž (ijek.), nuzbèleška ž (ek.) stranski zapisek
-
nuzužítak -tka m stranski užitek
-
nȕzzanímānje s stranski poklic
-
nȕzzârada ž stranski zaslužek
-
ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)
1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.
2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.
-
off3 [ɔ(:)f] pridevnik
bolj oddaljen; stranski (ulica)
figurativno postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega
(tudi ekonomija) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza (off size)
neverjeten; nesvež (sadje)
an off chance slabo upanje, majhna verjetnost
on the off chance na slepo srečo
off colour slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)
off day prost dan, figurativno slab dan
off guard nepazljiv, nečuječ, nepripravljen
in one's off o prostem času
off season slaba sezona
britanska angleščina the off side of the road desna stran ceste, bolj oddaljena stran
-
offset1 [ɔ́(:)fset] samostalnik
kompenzacija, nadomestilo
ekonomija poračunanje; odhod (na pot)
botanika poganjek, klica
tisk ofset, odtis, patrica (v litografiji)
tehnično zavoj, prevoj (v cevi)
elektrika stranski vod
geometrija ordinata
arhitektura vzboklina v zidu; veja (sorodstva)
botanika offset bulb zarodna čebulica
tisk machine ofsetni tiskalni stroj
offset-course computer avtomatični smerni kazalec