Franja

praecursor -ōris, m (praecurrere)

1. predtekač: domo progredientem nullus praecursorum tumultus impediebat Plin. iun.; metaf. poizvedovalec, oglednik: quem iste in decumis, in rebus capitalibus, in omni calumnia praecursorem habere solebat et emissarium Ci.

2. (kot voj. t.t.) praecursores prednja četa, prednja straža, predstraža, predvoj: sed hostis detractabat pugnam; levia tamen proelia inter extremum Punicum agmen praecursoresque Romanorum fiebant L.

3. predhodnik, sprednjik: praecursor eius viae Lact.; o Janezu Krstniku: praeco et praecursor Christi Aug., altissimi Aug., praecursor et praeparator viae domini Lact.

praesidium -iī, n (prasidēre)

1. zaklon, zavetje, zatočišče, zaslomba, (o)bramba, varstvo, zaščita, kritje, zavetje, pomoč: nullum amicis in eo praesidium videbat positum C., non satis praesidii in eo putabatur N., alicui esse praesidio Ci., ferre alicui praesidium Ci., in fugā sibi praesidium ponere C. (po)iskati zavetje, zatočišče, legum praesidio Ci. s pomočjo; occ. vojaško varstvo, vojaško spremstvo, straža: Pl., Eutr. idr., legiones, quae praesidio impedimentis erant C., nocturnum praesidium Palatii Ci. zasedba;

2. meton. kar, kdor koga varuje, zaščita, zaščitnik (zaščitnica), pomoč, pomočnik (pomočnica), varovalo, varovalec (varovalka), varstvo, varuh(inja): classis praesidium provinciae Ci., generis praesidia S. zaščitnike (zaslombo) rodovine; occ.
a) varovalno (vojaško) spremstvo, zaščitnica: ad iudicium cum praesidio venit Ci., praesidium dedit, ut eo tuto perveniret N.
b) kot voj. t.t. straža, stražna (stražarska) posadka, stražna (stražarska) enota: praesidium castrorum L., in eo flumine pons erat, ibi p. ponit C., p. agitare S. na straži biti, procul in praesidio erat N. je stal na straži, praesidium Lacedaemoniorum ex arce expulerunt N., occupato oppido ibi praesidium collocat C., imponere praesidium oppido L., Italia tota armis praesidiisque tenetur Ci., locum praesidio tenere C., praesidio firmare N.
c) s posadko (stražo) zaščiteno (utrjeno, varovano, krito) mesto, branišče, branik, stražišče, straž(ar)nica, okop, obrambni položaj, obrambni nasip: Eutr. idr., cum legio praesidium quoddam occupavisset C., cohortes, ex proximis praesidiis deductae C., praesidium tutari L., praesidio decedere L., propter metum praesidium relinquere Ci., praesidia Romana intrare T.; pren.: de praesidio vitae decedere Ci. svoje mesto v življenju zapustiti, pudoris Ci. branik.

3. metaf. pomoč, pripomoček (pomoček, pripomoč), (pri)pomagalo: insigne praesidium reis H., omnibus vel naturae vel doctrinae praesidiis ad dicendum parati Ci., ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., quod satis esset praesidii N. vsa potrebna pomagala, di nobis haec praesidia dederunt Ci., praesidio litterarum C. s pomočjo črk, pismenk, ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., sibi praesidia periculis (dat. zoper nevarnosti) quaerere Ci.; occ. zdravilo: Plin. idr.

praetentūra -ae, f (praetendere)

1. (ob)mejna straža, (ob)mejni kordon: Amm.

2. drugi oddelek v notranjem taboru (ostrogu) med „via principalis“ in „porta praetoria“, pretentúra: Hyg.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

prȅdstrāža ž predstraža, prednja straža: biti na -i

prevención ženski spol preprečenje; opreznost, varnostni ukrep; policijska straža; preiskovalni zapor; preduverjenost, predsodek, opozorilo, svarilo; živež

piquete de prevención straža v pripravljenosti
como medida de prevención iz previdnosti
de prevención če bo treba, v sili
exento de prevención nepristranski
llevar a la prevención pripeljati na policijo

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prōtēctor -ōris, m (prōtegere)

1. zaščitnik, zavetnik, branitelj: Eccl.

2. occ. telesni stražnik, gardist, trabant, v pl. = telesna straža, garda: Amm., Lact., Cod. Th.

puesto moški spol prostor, mesto, kraj; častno mesto; urad; sedež; prodajalna, tržna lopa; vojska stražarsko mesto, straža; (lovstvo) preža; telefonska govorilnica

puesto de asiento sedež
puesto de estar a pie stojišče
puesto de libros viejos antikvariat
puesto de policía policijska postaja
puesto de refrescos okrepčevalnica
puesto de socorro rešilna postaja
no estar en su puesto (fig) ne se spodobiti
solicitar (ali aspirar) un puesto potegovati se za (službeno) mesto

quart [kar] masculin

1. četrt, četrtin(k)a

aux trois quarts tri četrtine, skoraj popolnoma
être aux trois quarts ivre biti skoraj popolnoma pijan
les trois quarts du temps večina časa, skoraj vedno
un quart (d'heure) četrt ure
nous avons passé un mauvais quart d'heure to so bili hudi trenutki za nas
quart d'heure de grâce akademska četrt (ure)
le quart d'heure de Rabelais neprijetni trenutek (ko je treba plačati npr. zapitek)

2. straža na ladji

être de quart, faire le quart biti na straži (na ladji)
relever le quart zamenjati stražo (na ladji)
officier de quart častnik, ki nadzoruje pot ladje
de quart libre (o mornorju) prost

3. kvarta (kot 11° 15')

changer la route de deux quarts vers l'est spremeniti pot ladje za dve kvarti proti vzhodu

rear¹ [ríə]

1. samostalnik
zadnji del, zadnja stran, ozadje
pogovorno stranišče
vojska zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica; rep (kolone)

at (in) (the) rear of zadaj, izza
at the rear of the house (zadaj) za hišo
to attack the enemy in the rear napasti sovražnika od zadaj
to bring (to close) up the rear vojska biti za zaščitnico, biti na repu kolone
to hang on s.o.'s rear pritiskati od zadaj na koga, biti komu za petami
to place (to put) in the rear postaviti v ozadje

2. pridevnik
zadajšnji, zadnji

rearward [ríəwəd]

1. samostalnik
zadnji del
arhaično zaščitnica, zadnja straža (četa)

in the rearward v ozadju
in (to) the rearward of izza

2. pridevnik
zadajšnji, ki je zadaj, zadnji; nazaj usmerjen

a rearward view pogled nazaj

3. prislov
nazaj

retaguardia, retaguarda ženski spol vojska zadnja straža

a retaguardia z zamudo, zakasnelo
sorprender por la retaguardia od zadaj napasti

retroguardia f

1. voj. zaščitnica, zadnja straža:
essere, stare alla retroguardia pren. držati se zadaj, zadržano

2. šport obrambna vrsta

ronda f voj. obhod; obhodna straža:
cammino di ronda obrambni hodnik
fare la ronda iti na obhod
fare la ronda a una donna pren. dvoriti ženski

ronda ženski spol (nočni) obhod, obhodna nočna straža; petje v krogu (eden za drugim); (nočna) podoknica; prijateljska pogostitev

andar de ronda peti v krogu; iti na ljubezenske pustolovščine
rondas de guitarras glasba s kitarami (pri podoknici)
hacer la ronda spremljati; dvoriti

safeguard [séifga:d]

1. samostalnik
zaščitno spremstvo, spremna straža; prepustnica, potni list; jamstvo, zaščita, okrilje
množina naprava pred lokomotivo za čiščenje tira (tračnic)
zoologija vrsta kuščarjev

2. prehodni glagol
varovati, ščititi; da(ja)ti jamstvo, jamčiti, zavarovati; odmeriti zaščitne carine (na uvoženo blago)

safeguard duty zaščitna carina

salvaguardia moški spol varnostna straža, spremstvo

salvaguardia f varstvo, zaščita; zaščitno pismo

satelles -itis, m in f (etim. nedognano slovo, domnevno etr. izvora)

1. zaščitni spremljevalec kakega imenitnika, poseb. kneza, kralja, telesni (osebni) stražnik, telesni stražar, trabant v pl. telesna (osebna) straža, spremstvo, garda: CU., Q., T. idr., administri et satellites Sexti Naevii CI., si equites Romani satellites Numidae traderentur S., cum ... comprehensum regii satellites retraxissent L., eum satellites Medi sequebantur N., aurum per medios ire satellites ... amat H.; o čebelah: circa eum (sc. regem apum) satellites quidam ... adsidui custodes auctoritatis PLIN.

2. metaf.
a) spremljevalec: satelles Aurorae (= Lucifer) CI., Iovis (= aquila) CI. POËT., Orci (= Charon) H., ille (sc. Orion) satelles (sc. Dianae) erat O.; o stvareh: satellites tui (sc. Neptuni) PL. (o vetrovih), homini natura sensūs tamquam satellites attribuit CI., virtutis verae custos rigidusque satelles H.
b) occ. (v negativnem pomenu) pomagač, pomočnik, kamerad, malopridni tovariš, pristaš: scelerum CI., Manlium, audaciae satellitem atque administrum tuae CI., Hannibalis satelles L., praeter satellites commaculatos quis eadem volt? S.

satellitium -iī, n (satelles)

1. zaščitno spremstvo, oborožena spremljava, telesno (osebno) stražništvo, telesna (osebna) straža, garda kakega vladarja: IUL. VAL.

2. metaf.
a) varstvo, zaščita: scripturarum AUG.
b) služba, podložnost, hlapčevstvo: AUG.
c) pomagaštvo: AUG.