Franja

valere^*

A) v. intr. (pres. valgo)

1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se

3. veljati, šteti

4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

5. ekst. biti res; biti prav

6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

B) v. intr., v. tr.

1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi

4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena

valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

valoir cher, pas cher biti drag, poceni
valoir son pesant d'or biti zlata vreden
valoir son prix biti vreden svoje cene
ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
se faire valoir uveljaviti se
il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
autant vaudrait bilo bi tudi primerno
la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
à valoir sur na račun
verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó

venire^*

A) v. tr. (pres. vēngo)

1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj

3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča

4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se

5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?

6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

8. pripadati, pritikati

9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati

10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja

versō (stlat. vorsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k vertere)

I. act. in pass.

1. obrniti (obračati), (za)sukati, (za)vrteti: Enn. ap. Macr., Tib. idr., massam forcipe V., turdos in igne H., ova in acri favillā versata O., inter manus et bracchia versat galeam … V., glebas ligonibus H., terram O. orati, fusum Cat., fusum pollice O., Sisyphus saxum vorsat Poeta ap. Ci. vali (od tod preg.: iam diu hoc saxum vorso Ter. = že dolgo se zastonj ubijam s tem človekom), exemplaria Graeca H. razvijati in brati knjige, suprema lumina O. zadnjič obrniti (obračati) oči, sortem urnā H. potres(a)ti, omnia versata cicutā O. premešano, versato cardine egreditur O. obrnivši vratni tečaj, venti me versant in litore V. me valjajo = valjajo moje mrtvo truplo, versare iuvenem toto cubili Pr. premetavati; tako tudi: lassa corporis versati ossa O. in med. versari lecto Cat. nemirno se premetavati; refl.: se more apri O., se in volnere V., se in utramque partem non solum mente sed etiam corpore Ci.; pren.: versare ignem in ossibus V.; s prolept. obj.: serpens volumina versat V. se zvija v kroge.

2. occ.
a) okrog poditi, sem in tja gnati (goniti), sem ter tja poditi, dreviti ipd.: Pl., Caecil. fr. idr., oves (na paši) V., currum in gramine V., utrāque manu pulsat versatque Dareta V.
b) vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Pr., Sen. ph. idr., ut me hodie versaris (= versaveris) Ci. poet., venenis humanos animos H.; pren.: cura, quae nunc te … versat Enn. ap. Ci., patrum animos cupido versabat L., nunc indignatio, nunc pudor pectora versare L.; z meton. obj.: fortuna utrumque versavit C. je zdelala oba, domos odiis V. razdirati, (sc. servus) versat domum O. = gospodari v hiši.

3. metaf. obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): Fors omnia versat V., versare suam naturam ad tempus Ci., ad omnem malitiam mentem suam Ci., animum per omnia, in omnīs partes V., curas huc illuc V.; refl.: huc et illuc vos versetis licet Ci., haerere, versare se Ci. ne vedeti, ne kod ne kam.

4. occ.
a) obrniti (obračati), prevrniti (prevračati), (različno, napačno) razložiti (razlagati), zaviti (zavijati), zasukati (zasukavati): eadem multis modis Ci., in iudiciis causas Ci., verba Ci.
b) (koga preobrniti (preobračati) = obdelati (obdelovati), pregovoriti (pregovarjati), zase ali na svojo stran pridobi(va)ti: muliebrem animum in omnes partes L., hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., militum animos castigando hortandoque L.
c) v mislih v duhu (pre)obračati = premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), (pre)tuhtati (prim. volvō): Pl., Pr., Q., Suet., Amm. idr., omnia secum L., in animis secum unam quamque rem L., dolos in pectore V. ali nova pectore consilia V. izmišljati si; z odvisnim vprašanjem: secum versat, quos ducere possit muros V., versate diu, quid ferre recusent umeri H. —

II. med.

1. obračati se, sukati se, vrteti se: mundus versatur circa axem Ci., suapte natura versari turbinem putat Ci.

2. (o osebah) „sukati se kje“ = kje muditi se, zadrževati se, gibati se, nahajati se, bivati, biti: non in campo, non in conviviis Ci., in Galliā C., in Sabinis N., apud praefectos regios N., in proelio, in castris, in opere, intra vallum C., nobiscum versari iam diutius non potes Ci., sic in Asiā versatus est N. se je tako obnašal (vedel); pren. (o stvareh): partes eae, in quibus irae versantur Ci. ali iura civilia iam pridem versantur in nostrā familiā Ci. so doma, in communi odio paene aequaliter versatur odium meum Ci.

3. metaf. (v kakem stanju, položaju) nahajati se, biti, živeti ipd.: Q., Vell. idr., multum in bello N., in periculo Ci., extra periculum versatur Cu. ni (več) nobene nevarnosti, ni se treba (več) bati zanj, in timore Ci., in simili culpā C. biti enako kriv, in celebritate N. ali in laude Ci. sloveti, in pace Ci. imeti mir, živeti v miru, in errore Ci. v zmoti biti, motiti se, res versantur in facili cognitione Ci. je moč zlahka spoznati, quae in foro versantur Ci. kar se (pri)godi; pogosto: versatur aliquis (aliquid) alicui in oculis, ante oculos, ob oculos Ci. kdo (kaj) je komu pred očmi, kdo (kaj) se mota komu po mislih, kdo ima koga (kaj) v mislih; occ.
a) ukvarjati se s čim, zaposlen biti s čim, pečati se s čim, opravljati kaj, udeleževati se česa, razpravljati o čem ipd.: Q. idr., in sordidā arte, in omnibus ingenuis artibus, in rapinis, in quaestu compendioque Ci., in imperiis honoribusque Ci., in re publica Ci. ukvarjati se s politiko, politično delovati, biti politično dejaven, quae omnes artes in veri investigatione versantur Ci., uterque in summā severitate versatur Ci. oba zahtevata največjo strogost, quidam circa res omnes, quidam circa civiles modo versari rhetoricen putaverunt Ci. da obsega retorika vsa področja, … da se ukvarja le z državljanskimi zadevami, in coniuratorum gratulatione Ci. udeleževati se veselice, duo crimina, in quibus una persona versatur Ci. je deležna, in materiā aliquā, in re difficili versari Ci. razpravljati o kakem (težkem) predmetu.
b) sloneti na čem, stati na (v) čem, temeljiti na čem, biti osnovan na čem, obstajati v čem: laetitia et libido in bonorum opinione versantur Ci., dicendi omnis ratio in communi quodam usu … versatur Ci.

vertō (stlat. vortō) -ere, vertī (vortī), versum (vorsum) (indoev. baza *u̯ert- vrteti, obračati iz kor. *u̯er- obračati, vrteti, sukati, upogibati; prim. skr. vártatē, vártati, vavartti, vartti (on) se suče, se obrača, živi ipd., vártanam vrtenje, sukanje, vr̥ttáh sukan, okrogel, lat. vertex (vortex), versio, versus (vorsus) -ūs, versūtus, vertebra, verticula, vertibilis, vertīgō, versūra idr., umbr. kuvertu, covertu = convortito, gr. ῥατάνη [βρατάνα] mešalnica, kuhalnica, sl. vrsta, vrteti, vračati, vreteno, vrat, lit. verčiù obračati, got. wairþan = stvnem. werdan = nem. werden, got. wairþs = stvnem. wert = nem. -wärts (npr. vor-wärts))

I.

1. kam obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, (za)vrteti: sidera retro V., puppes ad litora V., armenta ad litora O., equos ad moenia V., aquam in subiecta T. napeljati (speljati) v nižje predele, harpen in aliquem O., iaculum ab illo … in fatum latrantis O., luminis orbem ad aliquem O., omnium in se oculos L., ora in aliquem O., omnium ora in se T., ora huc et illuc H.; pesn.: morsūs exiguam in Cererem V. začeti gristi; s samim obj.: stimulos V. obračati ost v rani, cardinem O., tacito fores Tib. tiho odpreti, pennas Pr. = odleteti; z abstr. obj.: quo vertere cursūs iubeat V., vertere iter retro L., quo vocat, vertamus iter V.

2. refl. in med. obrniti (obračati) se: ea gens ad septentrionem se vertit Cu. se razprostira, biva, in circumsedentes Capuam se vertit L., (sc. lupus) vertitur in pecudes O., Libyae vertuntur ad oras V., vertere (obrni se) in Aeaciden O., ab hoc versa est ad vultūs sororis O.; occ.
a) (za)vrteti se, (za)sukati se, (za)krožiti, zaokrožiti: vertitur caelum V., anno vertente N. v teku enega leta, iam septima vertitur aestas (= annus) V. poteka, teče, intra finem anni vertentis Ci. potekajočega, tekočega, is vertitur ordo V. po takem redu se obrača usoda.
b) kje vrteti se, sukati se, gibati se, premikati se, nahajati se, bi(va)ti: se ante postes vertere Pr., verti in mediis catervis V., medio agmine verti, inter primos verti V., Pyreneus vertitur ante ora O. mi je pred očmi; metaf. sukati se, biti kje (v čem, pri čem), spadati k čemu, soditi k čemu, stati (sloneti) na čem, temeljiti na čem, odvisen biti od česa: disputatio vertitur circa hanc consultationem L., in eo iure, in quo causa illa vertebatur, paratissimus Ci., res in discrimine vertebatur L., totum id vertitur in voluntate Philippi L., in eo victoriam verti L., in eo verti ceterorum animos L.

3. metaf.
a) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), naravna(va)ti kam: iram, poenam, superbiam in aliquem L., in suum caput alienam cladem Cu., cogitationes in bellum Cu., consilia curasque in oppugnationem Placentiae T., animum ad iura civilia O., ingenium ad publica commoda O., dryadas … in vultus O., in se studia civium T., omnium rerum causas in deos L. pripisovati bogovom; med.: in quem tum tota civitas versa erat L., verti certamine irarum ad caedem L., in admirationem versus L. ves v občudovanju, poln občudovanja; refl.: quo me vortam? Ter., quo se verteret, nesciebat Ci.; act. = refl.: verterat periculum in Romanos L., pernicies ad accusatorem T., periculum in creditores a debitoribus verterat L., Caesar vertit in Sabinum T. je (v pismu obrnil) napeljal besedo na Sabina; occ.: α) (denar ali kar ima denarno vrednost) obrniti (obračati), nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati) komu: ex illā pecuniā magnam partem ad se verterat Ci. si je bil prisvojil, litem in suam rem v. L. sporni predmet si prilastiti (prilaščati, prilaščevati); tako tudi: vertere in se Cotyi data T., reditūs (dohodke) Lugdunensium in fiscum T. prisoditi državni zakladnici, verte aliquid Pers. nakloni si kaj, obrni kaj v svoj(o) prid = izvedi sleparstvo, izpelji sleparsko kupčijo. β) obrniti (obračati) kaj v (na) kaj, porabiti (porabljati) kaj v (za) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj v (za) kaj, izkoristiti (izkoriščati): pecuniam in suos usus Icti., pecuniam mutuam in rem alicuius Icti., occasionem ad bonum publicum T., captos, seditiosa in praedam T. γ) obrniti (obračati) v kaj, zvrniti (zvračati) na kaj, šteti v kaj, kot kaj, vzeti (jemati, imeti, smatrati, šteti) za kaj: cognomen paternum Asinae in risum H. obrniti v smeh = smešiti, alicui aliquid vitio Ci., ea in crimen L., rem in superbiam S., comitia in religionem L. zaradi volitev imeti verske pomisleke, ne ea … in suam contumeliam vertat C., ne in omen verteretur irritum inceptum C., in prodigium versa ea tempestas L. δ) obrniti, dati izid, nakloniti: dii bene vortant, quod agas Ter., haec deus in melius crudelia somnia vertat Tib.; med. obrniti se, iziti se, izteči (iztekati) se, sprevreči (sprevračati) se, rezultirati v kaj: quod factum est, versum in laudem L. se je slavno izteklo, ne in seditionem res verteretur Cu.; zelo pogosto stoji v tem (med.) pomenu act.: Pl., Ter. idr., quod bene vertat L., quod nec bene vertat V., quod bene verteret Cu., detrimentum in bonum verteret C., auspicia in bonum verterunt L., haec … in perniciem Demetrio verterunt L., magnitudo pecuniae malo vertit (sc. ei) T. mu je bila v nesrečo, ga je onesrečila (spravila v nesrečo), invidia in misericordiam vertit Cu., omnis ira belli ad populationem vertit L. se je naposled sprevrgla v pustošenje.
b) spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), menjati (menjevati, menjavati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati), predrugačiti (predrugačevati): Pr., Sen. ph. idr., nomen, vestem, iussa Iovis V., solum Ci. idr. zapustiti deželo, izseliti se, quae mea culpa tuam vertit mentem? O., quae te sententia vertit? V., vertere caput in rostrum O.; refl.: vorterunt se memoriae (časi) Pl., terra in aquam se vertit Ci., auster se in Africum vertit C. se je sprevrgel v … , sese in tot ora vertere, in omnes facies (formas) se vertere V., vidit in obscenum se vertere vina cruorem V.; med.: Pr., Cels. idr., in rabiem coepit verti iocus H., alite (v ptico) verti O., videte, quam versa … sint omnia Ci., verso civitatis statu T., verso Marte L., versis ad prospera fatis O., versā vice Sen. tr., Iust. narobe, poena versae figurae O. pretvorba, metamorfoza, versa facundia (pesništvo) Ap.; pesn.: formam (gr. acc.) vertitur oris in Buten V. v obraz se spremeni v … ; act. = med.: fortuna iam verterat L., solidam in glaciem vertēre lacunae V., mihi bene facere iam ex consuetudine in naturam verterat S., simulatio officii verterat in favorem T.; occ. (iz tujega jezika) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati), prestaviti (prestavljati): Q., Plin. iun. idr., Philo scripsit (sc. fabulam) Plautus vortit barbare Pl. jo je polatinil, verti multa de Graecis Ci., annales ex Graeco in Latinum sermonem L. —

II. proč, stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): nec vultum vertit O., conanti sua vertere lumina (obrniti oči) cervix deriguit O., ut ora vertat huc et huc euntium indignatio H. —

III.

1. narobe (napačno, napak) obrniti (obračati), navzdol obrniti (obračati): Cels. idr., versa hasta V., versis armis V. z nagnjenim orožjem, s povešenim orožjem (v znamenje žalosti), versis viarum indiciis V., saepe stilum vertas H. pogosto obrni pisalce (da s širokim koncem zgladiš vosek na pisalni deščici in popraviš napake), cadum Pl. ali crateras vertere V. (iz)prazniti, izpiti, cadus non ante versus H. še ne nastavljen; prim.: tota aequora vertuntur supra caput O. se razlivajo nad … ; pren.: verso crimine O. obrnivši krivdo.

2. occ.
a) na (v) nasprotno stran, v beg obrniti (obračati): currum in fugam Cu., agmina (sc. fugā) V. ali hostem in fugam Auct. b. Afr., equites in fugam L. pognati (zapoditi) v beg, Philippis versa acies retro H. izgubljena bitka pri Filipih, ni Vitellium retro Fortuna vertisset T. da ni (ko ne bi) Usoda Vitelija prisilila k begu, vertere vestigia V. ali vertere iter retro L. obrniti se (nazaj); o pomorski bitki: Pergameni puppes verterunt N. so usmerili v beg; refl.: primis deiectis reliqui se verterunt C. so se obrnili (spustili) v beg; act. = refl.: omnes in fugam versuros ratus L. da bodo vsi bežali; pogosto terga vertere C., L. idr. „obrniti hrbet“, „pokazati komu hrbet“ = obrniti se (spustiti se) v beg: omnes hostes terga verterunt neque fugere destiterunt Ci.; pren.: amicitiae terga versa dare O. prijateljstvu obrniti (pokazati) hrbet = dati slovo.
b) (zemljo s plugom) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati), (z)orati, preora(va)ti, obdelati (obdelovati, obdelavati): terram aratro H. ali ferro V., agros bove patrio Pr., solum bidentibus Col. ali Massica (arva) rastris V. prekopa(va)ti, aratra glaebas vertentia O., versae glaebae O.; pren. razri(va)ti, orati, preora(va)ti (o veslačih, ki z vesli razrivajo oz. preoravajo morje): spumant freta versa lacertis V., spumant vada marmore verso V.
c) (kaj pokonci stoječega) prevrniti (prevračati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati, prekopicavati), podreti (podirati), (po)rušiti, razrušiti: Cycnum vi, robora O., fraxinos H., arces Tyrias, ab imo moenia Troiae V., versi Penates V., versa puppis Lucan., urna versa effundit lapillos O., vertit impulsum super lapidem O. ga je sunil … in podrl.

3. metaf. podreti (podirati), ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati), pokončati (pokončevati, pokončavati): Sen. tr., Aus. idr., Callicratidas … vertit ad extremum omnia Ci., res Phrygiae fundo V., consilium domumque Latini V., leges funditus T. povsem podreti (ovreči), ne rex scelere et pecuniā verteretur T., versā Caesarum subole T., natura se vertit Cu. se postavlja na glavo. — Od tod

1. pt. pf. versus (vorsus) 3 obrnjen kam, proti čemu, k čemu, stoječ, ležeč proti čemu: mare ad occidentem versum, in septentrionem versa Epirus L., oppida ad meridiem versa Cu., O., Rhenus in occidentem versus T., Pachynos versa est ad austros O.; predik. pri moških subj.: Philippus totus in Persea versus cum eo agitabat L., Maeandros … nunc ad fontes, nunc ad mare versus apertum incertas exercet aquas O.

2. adv. versus (vorsus), redko versum (vorsum) (tja) proti, k
a) za acc. krajevnih (mestnih) imen: Romam versus proficisci Ci. ep., Helorum versus navigabant Ci., cursum Massiliam versus perficit C.; redkeje pri apel.: versus aedem Quirini L., forum versus Plin., versum oppidum Auct. b. Hisp.
b) za acc. apel. imen in imen dežel s predhodnimi praep.: Varr., Auct. b. Hisp. idr., in meridiem versum Cu., Prisc., in forum versus agere cum populo Ci., fugam ad se vorsum fieri S., Labienum ad Oceanum versus proficisci iubet C., modo ad urbem, modo in Galliam vorsus castra movere S.; tudi: ab septentrione versus Varr.
c) za raznimi adv. (deorsum, sursum, quoquo, pone, undique, utroque idr.) „obrnjen proti“, na (z acc.): Ca., Ter., Varr., Ci., Cels., Gell. idr., rursum vorsum Pl. nazaj, dimittit quoquo versus legationes C. na vse strani, na vse kraje, v vse smeri.

vstáti vstánem dov., уста́ти уста́ну док., ста́ти ста́ну док., повста́ти -та́ну док.

выстаивать, выстоять stati (določen čas, npr. na straži), vztrajati na istem mestu; vzdržati (sovražnikov napad);

держаться držati se, vesti se; podpirati se; stati; upirati se, ne odstopiti; ravnati se;
только держись! pazi se!

обходиться, обойтись ravnati; stati; veljati; potekati, poteči;
обойтись без чужой помощи prebiti brez tuje pomoči;
дом обошёлся ему очень дорого hiša ga je zelo mnogo veljala;
всё обошлось благополучно vse se je srečno končalo;
обходилось, šlo je za

простаивать, простоять stati, prestati, ne delati (stroj)

просто́ювати -сто́юю недок., státi stojím nedov.

проторчать (dov.) (vulg.) stati, čakati kje (nekaj časa)

стоя́ти стою́ недок., státi stojím nedov.

стоять stati;
с. на квартире biti na stanovanju, stanovati;
с. на своём vztrajati pri svojem;
с. за кого горой na vso moč se zavzemati za koga;
с. за что грудью pogumno braniti;
с. за правду braniti pravično stvar;
с. на коленях klečati;
с. на повестке дня biti na dnevnem redu;
с. душой у кого gnjaviti koga;
с. у руля (у власти) imeti oblast;
с. на точке замерзания ne ganiti se z mesta;
на дворе стоят морозы zunaj pritiska mraz

affiancare v. tr. (pres. affianco)

1. postaviti ob bok, poleg, nastaviti poleg:
gli fu affiancato un altro impiegato poleg njega so nastavili še drugega uslužbenca

2. pren. podpirati, pomagati, stati ob strani:
lo affiancavano tutti gli amici vsi prijatelji so mu stali ob strani

afrontar nasproti postaviti, nasproti stati, kljubovati; pobijati; javno obtožiti

afrontar el peligro kljubovati nevarnosti
afrontarse srečati se

aplomar zasvinčiti, spajkati, lotati; obtežiti; navpično stati

aplomarse sesuti se (zgradba); pameten postati; sramovati se

assideō (adsideō) -ēre -sēdī -sessum (ad in sedēre)

1. poleg sedeti, pri (ob) kom ali čem sedeti; abs.: intellegens dicendi existimator non adsidens et attente audiens Ci.; s praep.: fabri ferarii, qui apud carbones adsident Pl.; z dat.: Sthenius est, is qui nobis adsidet, Thermitanus Ci., inquietis adsidens praecordiis H., adsidebat ei altera ex neptibus Cu.; pren.: parcus... nimiumque severus assidet insano H. sedi (je) precej blizu... = je precej podoben.

2. occ.
a) sedeti pri kom kot obiskovalec, tolažnik, pomočnik, svetovalec: α) tolažeč sedeti pri kom, (v nesreči, stiski) kot tolažnik (tolažnica) ali pomočnik (pomočnica) ob strani stati komu, tolažiti koga: morte propositā cum lacrimans in carcere mater noctes diesque adsideret Ci., adsidet una soror Pr., ut agere non potueris, assidere noluisti Q. β) pri bolniku ob postelji sedeti, streči mu, (o)kopati ga; abs.: si... alius casus lecto te affixit, habes, qui adsideat H., adsidentes curantesque eadem vi morbi repleti L., consensu nobilium adulescentium, qui ibi adsidebant L., adsidente amantissima uxore T.; z dat.: ads. aegro collegae L., ass. aegrae O., aegro Sen. ph., aegrotantibus Sen. rh., ads. morienti Cu., ass. Iuniae Virgini Plin. iun., ads. valetudini (v bolezni) T.; pesn.: adsidens inplumibus pullis avis H. goječa... mladiče; redkeje z acc.: ass. parentem aegrotum, pedes Ap. γ) (pred sodiščem) komu v pomoč biti, pomoči (pomagati) kot svetujoč prijatelj: qui (principes civitatum)... huius repentino periculo commoti huic adsident Ci., cum (Cn. Pompeius)... P. Lentulo consuli... frequens adsideret Ci.; kot sodni prisednik prisedati, prisostvovati; abs.: Suet., Icti., rarus in tribunali Caesaris Piso et, si quando adsideret, atrox T.; z dat.: iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., ass. legibus Icti. δ) pren.: assidet inde Iovi (Maiestas) O. prisostvuje, mu je tovarišica, huic (philosophiae) ass. Sen. ph. vdati se, ass. gubernaculis Plin. iun. sedeti ob državnem krmilu, totā vitā litteris ass. Plin. iun. z vedami se ukvarjati.
b) pred kakim krajem bivati, muditi se, ustanjen biti, šotoriti, taboriti; abs.: sed adsidendo diutius artiorem annonam... faciebant L., ne inrisus... isdem castris (abl., v istem taboru) adsideret T.; s praep.: adsederint prope moenia Romana L.; z dat.: ads. intactis muris L., sepultae urbis ruinis T., populis ferocissimis T. pri... narodih, na ozemlju narodov; redkeje z acc.: moenia urbis adsidens T.; pren. α) obsesti (obsedati), obleči (oblegati); z dat.: Gracchus adsidens... Casilino L., moenibus adsidet hostis Ps.-V. (Cir.); v pass.: ne segniter adsideri uni urbi videretur Cu.; z acc.: Val. Fl., Gell., muros adsidet hostis V., adsidendo castellum T.; v pass.: Amisumque adsideri sine proeliis audiebat S. ap. Prisc., assessos Capuae muros Sil. β) pred čim na straži biti (stati), pri (ob) čem stražiti: ads. theatro, ludis T.

beiseitestehen^*, beiseite stehen* stati ob strani

beistehen^* stati ob strani, pomagati, biti v oporo/pomoč