Franja

ἔμμονος 2 (ἐμ-μένω) stanoviten, vztrajen, neprestan.

ἔμ-πεδος 2 (πέδον) na tleh stoječ 1. trden, neomajen, nepremenljiv, stanoviten φρόνημα, ἦτορ, τεῖχος, μένος, neoslabljen ἴς, neoskrunjen, nepoškodovan, obvezen ὅρκος. 2. o času: trajen, stalen, neprestan πόνος, φυλακή, κομιδή. – adv. ἔμπεδον, ἐμπέδως trdno, stalno, neprestano μένω, θέω; včasih z ἀεί, ἀσφαλέως αἰεί.

ἐπι-μένω, ep. ἐπι-μίμνω 1. ostanem pri ali na čem, trdno stojim τινί, ἐπί τινι, vztrajam ἐπὶ τῇ ζητήσει, ne prelomim ταῖς σπονδαῖς; NT sem stanoviten v čem, ostanem v čem τινί, ἔν τινι, πρός τινα pri kom. 2. počakam ἐς αὔριον, še dalje ostanem, mudim se, čakam ἔστε, ὄφρα z inf. ali s samim cj.: δύω da se oborožim. 3. πότμος με ἐπιμένει me čaka.

εὐ-κάρδιος 2 (καρδία) poet. srčen, stanoviten, hraber.

εὐ-πάρεδρος 2 stanoviten, vztrajen NT.

εὐ-πρόσεδρος 2 (πρόσ-εδρος) stanoviten, vztrajen NT.

θαρσαλέος, at. θαρραλέος 3 (θάρσος) 1. a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; θαρσαλεώτερον ἔσται (podjetje) bo bolj drzno; τὸ θαρσαλέως ἔχειν pogum, hrabra razpoloženost, θαρσαλέως ἔχω πρὸς θάνατον pogumno grem smrti nasproti (= zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen; θαρσαλέον ἐστὶ ποιεῖν mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. τὸ θαρραλέον a) drznost, smelost; b) varnost, ἐν τῷ θαρσαλέῳ εἰμί sem v varnosti.

καρτερέω (καρτερός) sem močen, čvrst, pogumen, vztrajen, vztrajam pri čem, prebijem, prenašam kaj stanovitno, sem stanoviten, vzdržim ἔν τινι, ἐπί τινι, πρός τι, τὰ δείν' ἐκαρτέρουν bil sem strašno trd, trdega srca; z izpuščenim objektom Evr. Med. καρτερεῖν δ'(sc. ἔργοισιν) βούλεται a v srcu pritrjuje, je zadovoljen s tem; s sledečim ὥστε dosti močen sem, da; v zvezi s pt. stanovitno, vztrajno: ἐκαρτέρουν λακτίζοντες vztrajno so se borili; pass. κεκαρτέρηται τἀμά mojega vztrajanja je konec, prestal sem.

καρτερό-θῡμος 2 ep. pogumnega srca, stanoviten, zelo srčen.

καρτερός 3, ep. tudi κρατερός (κράτος) 1. o osebah: a) močen, čvrst, mogočen, silen, ὑμεῖς καρτεροὶ ἀεί vi ste vedno vladarji; b) hraber, srčen, pogumen, okruten; c) vztrajen πρὸς πάντα, stanoviten, trdovraten πρὸς τὸ ἀπιστεῖν. 2. o stvareh: a) močen, čvrst, trden, δεσμός, τεῖχος, φάλαγγες, χωρίον, τὰ καρτερά utrjeni kraji, trdnjave; b) silen, silovit, hud ὅρκος, ἕλκος, μάχη, βίη, ἀνάγκη, mogočen, trd μῦθος, strasten ἔρις, μένος, καρτερὰ ἔργα sila, nasilje; τὸ καρτερόν sila, nasilje, τόλμης εἶμι πρὸς τὸ καρτερόν v svoji drznosti hočem iti do skrajne sile, κατὰ τὸ καρτερόν s silo, z orožjem v roki, τὰ καρτερώτατα (kar je) največje, najmogočnejše. – adv. καρτερῶς in κρατερῶς silno, krepko, junaško ἀγορεύω, ἑστάναι čvrsto stati, ἔχεο drži se junaško.

λῑπαρέω 1. ostanem stanoviten, vztrajam pri čem, držim se česa τινί, ἱστορέων pripovedoval je neprestano. 2. neprestano, prisrčno prosim; pass. λιπαροῦμαι ὑπό τινος prosi me kdo.

μακροθῡμέω (μακρό-θυμος) NT 1. sem potrpljiv, prizanesljiv, potrpim, prizanašam ἐπί τινι, πρός τινα, εἴς τινα. 2. vztrajam, sem stanoviten NT.

μενετός 3 (μένω) čakajoč, stanoviten; οἱ καιροὶ οὐ μενετοί ugoden trenotek ne čaka.

μόνιμος 2 (μονή, μένω) stanoviten, stalen, vztrajen, trpežen, zvest.

παραμόνιμος 2 παράμονος 2 (παραμένω) stalen, trajen, stanoviten, vztrajen, zvest.

πολύ-τλας, ὁ (samo nom.), πολυ-τλήμων ονος ὁ, ἡ (τλῆναι) 1. ep. kdor mnogo pretrpi, velik trpin, vztrajen, stanoviten. 2. poet. smel, drzen.

προσ-καρτερέω 1. nadalje vztrajam, τινί pri čem. 2. a) stanoviten sem v čem, držim se česa (koga), zvesto komu služim NT; b) stanovitno se bavim s čim NT.

στερεός 3, ion. στεῖρος 3 in 2 skrč. στερρός 3 in 2 [Et. nem. starr] 1. odrevenel, otrpel, trden, trd λίθος; napet, nategnjen βοέαι. 2. a) močen, čvrst, krepek τροφή NT; trpežen, vztrajen, stanoviten; b) trd, osoren ἔπος, trdovraten, trdosrčen, grozovit ἁμάρτημα, neprijazen, neusmiljen κραδίη.

σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.

ταλαί-φρων 2 (τλῆναι, φρήν) poet. 1. kdor mnogo trpi, nesrečen, beden, reven. 2. stanoviten, vztrajen, pogumen.