Franja

ютиться iskati zavetja; na tesnem stanovati

accommodate [əkɔ́mədeit] prehodni glagol (to)
prilagoditi (with)
oskrbeti pomiriti spraviti; ugoditi; nastaniti, pod streho vzeti

to accommodate o.s. prilagoditi se
to be well accommodated udobno stanovati

accommodation [əkɔmədéišən] samostalnik
prilagoditev; poravnava; ugoditev; sprava; nastanitev, prenočišče; posojilo
množina prostori

to have good accommodation udobno stanovati
navtika accommodation ladder vzdižne stopnice, spust
terms of accommodation sporazum
ameriško accommodation train lokalni, mešani počasen vlak

apartma samostalnik
(počitniško stanovanje) ▸ apartman, lakosztály

ben [ben] samostalnik
škotsko notranja soba

to live but and ben with stanovati v nasprotnih sobah
to be far ben with s.o. imeti ozke stike s kom

cénter (-tra) m

1. centro:
stanovati v centru abitare in centro
pren. biti v centru pozornosti essere al centro dell'attenzione generale

2. ekst. centro:
gospodarski, industrijski center (države) centro economico, industriale (di un paese)
kulturni, športni center centro culturale, sportivo
begunski, zbirni center centro profughi, centro di raccolta

3. polit. centro:
vlada levega centra governo di centro-sinistra
centri oblasti centri di potere

4. šport. centro, pivot

5. anat.
možganski centri centri cerebrali

colombaia f golobnjak:
tirare sassi in colombaia pren. samemu sebi škodovati, v lastno skledo pljuvati
stare in colombaia pren. stanovati v zadnjem nadstropju

comble² [kɔ̃bl] masculin višek, vrhunec; zvrhana mera, preobilica; sleme, streha, pluriel podstrešje

de fond en comble od vrha do tal
pour comble da bo mera polna, vrh vsega
c'est le comble (familier) to je (pa) že višek!
la mesure est à son comble mera je polna
comble brisé, à la Mansart mansardna streha
comble droit dvokapna streha
comble en pavillon, pyramidal šotorska streha
comble simple, en appentis samo na eno stran nagnjena streha, pristrešek
être au comble de la joie biti ves iz sebe od veselja
loger sous les combles stanovati pod streho

demeure [dəmœr] féminin bivališče, stanovanje; bivanje; lepa, večja hiša; (živalski) brlog, luknja; juridique odlašanje, zamuda

à demeure (za) trajno
s'installer à demeure à la campagne za stalno se nastaniti na deželi
dernière demeure zadnje bivališče (grob)
mise féminin en demeure poziv, opomin
établir sa demeure en province nastaniti se, naseliti se na podeželju
faire sa demeure stanovati
mettre en demeure (juridique, commerce) pozvati, opomniti
mettre un débiteur en demeure de payer pozvati dolžnika k plačilu
il y a péril en la demeure vsako odlašanje prinaša nevarnost

desét numer. (tudi inv.)

1. dieci:
(v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
ura je deset sono le dieci
(v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento

diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

due

A) agg.

1. dva:
costume a due pezzi dvodelne kopalke

2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
fare due passi malo se sprehoditi
fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
mangiare due bocconi kaj malega pojesti
abitare a due passi stanovati v bližini
dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
in due minuti pren. v trenutku, takoj

B) m

1. dva; dvojka; dvoje:
il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
tiro a due dvovprežnik

2. šport
due di coppia double scull
due con dvojec s krmarjem
due senza dvojec brez krmarja

essuyer [ɛsɥije] verbe transitif (o)brisati, posušiti, osušiti; figuré prestati, prenašati, biti izpostavljen, doživeti

s'essuyer obrisati se, osušiti se
essuyer le feu de l'ennemi biti pod sovražnim ognjem
essuyer le front ruisselant de sueur obrisati si pot s čela
essuyer les larmes de quelqu'un (figuré) (po)tolažiti koga
essuyer un orage, une tempête doživeti vihar, nevihto
essuyer des pertes imeti, pretrpeti izgube
essuyer les plâtres stanovati v novi, nepresušeni hiši; figuré opraviti pionirsko delo
essuyer un refus (figuré) dobiti košarico
essuyer des reproches, une réprimande požreti očitke, grajo
essuyer ses larmes obrisati si solze

étage [etaž] masculin nadstropje; etaža; ploščad (na stolpu); géologie sloj; polica, terasa; technique stopnja (d'une fusée rakete); figuré stan, vrsta, stopnja, rang

de bas étage nizkega porekla, stanu; nižje vrste
à deux, à plusieurs étages dvo-, večnadstropen, (raketa) dvo-, večstopenjski
étage à ciel ouvert (minéralogie, mines) dnevni kop
menton masculin à double étage dvojna brada, podbradek
étage du haut de l'armoire zgornja polica omare
loger, habiter au premier (étage) ložirati, stanovati v prvem nadstropju

étroit, e [etrwa, t] adjectif ozek, tesen; vitek; figuré omejen, borniran; enostranski, ozkosrčen; tankovesten, strog; natančen, dobeseden (pomen)

esprit masculin étroit omejen duh
relations féminin pluriel étroites tesni odnosi
à voie étroite ozkotiren
au sens étroit v ozkem pomenu
être logé à l'étroit stanovati na tesnem
vivre à l'étroit živeti v tesnih razmerah

extrémité [ɛkstremite] féminin (skrajni) konec, končna točka; skrajna sila; ekstrem, skrajnost; pluriel okončine, udje, ekstremitete

d'une extrémité à l'autre z enega konca do drugega
extrémité de l'aile (aéronautique) konec krila
extrémité du fil konec žice
avoir les extrémités glacées imeti ledeno mrzle noge
le malade est à toute extrémité, à la dernière extrémité bolnik je že čisto pri koncu
(en) être réduit à une pénible extrémité biti v skrajno težavnem finančnem položaju
loger à l'extrémité de la ville stanovati na skrajnem koncu mesta
pousser quelque chose à l'extrémité gnati, tirati kaj v skrajnost
se porter à des extrémités spustiti se v nasilnost, v pretep
tomber d'une extrémité dans l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
venir de toutes les extrémités du monde priti z vseh koncev sveta

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

garni [garni] masculin opremljena soba (stanovanje, hiša)

habiter un garni bivati v opremljeni sobi (stanovanju)
vivre, loger en garni živeti, stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
louer en garni dati v najem opremljeno sobo (stanovanje)