Franja

Zadetki iskanja

  • tata -ae, m (otroška beseda; prim. skr. tatáḥ, tātaḥ oče, gr. τάτα starec, τέττα očka, sl. tata, teta, lit. tetà teta, lit. tẽtis, tẽte, tetýtis oče, očka, nem. Tate = sl. tata)

    1. ata, tata, tatek, atek, očka, oči, ati: Varr. ap. Non.

    2. rejnik: mammas atque tatas habet Afra, sed ipsa tatarum dici et mammarum maxima mamma potest Mart.
  • tōnstrīna (tōnstrīna) -ae, f (iz *tond-trina: tondēre) strižnica, brivnica: in tonstrinā sedere Pl., tonstrinas pingere Plin.; metaf. šalj.: nunc senex est in tonstrinā Pl. zdaj mora starec pustiti dlako.
  • tresav (-a, -o) zitt(e)rig, schlott(e)rig, tatt(e)rig
    tresav starec der Tattergreis
  • triumphālis -e (triumphus) zmagoslaven, zmagodobiten, zmagovit, zmag(ov)alen, zmagonosen, triumfálen, triúmfski, triumfátorski: Fl. idr., corona L. venec triumfatorjev, currus Plin., ornamenta L., Suet. = subst. triumphālia -ium, n (T., Vell.) triumfalna znamenja, triumfatorjeva častna znamenja (to so bila: corona aurea, toga picta, tunica palmata, scipo eburneus itd.; cesarji so jih podeljevali tudi vojskovodjem, ki niso slavili triumfa), triumphalis senex O., L. starec, ki je triumfiral, triumphalis vir Vell. = subst. triumphālis -is, m (Q., Plin. iun., Suet.) mož, ki je slavil triumf, triumfator, porta Ci., Suet. triumfalna (triumfatorska) vrata (mestna vrata, skozi katera so triumfatorji prihajali v Rim); enalaga: provincia Ci. ki omogoča slavitev triumfa, ki daje povod za triumf (= premagana), triumphales imagines H. doprsnice mož, ki so slavili triumf (triumfirali).
  • vaillant, e [-jɑ̃, t] adjectif hraber, pogumen; vrl; zdrav, čil

    un vaillant soldat hraber vojak
    un vieillard encore vaillant še čil starec
  • valétudinaire [-letüdinɛr] adjectif bolehen; masculin bolehen človek

    vieillard masculin valétudinaire bolehen starec
  • venerable [vénərəbl] pridevnik (-bly prislov)
    velespoštovan, častitiljiv, častivreden; star, vreden spoštovanja
    cerkev častiti, prečastiti, velečastiti; venerábel

    a venerable old man častitljiv starec
  • verde zelen; nezrel; mlad, krepak; neizkušen; trpek (vino); opolzek, pohoten

    verde claro (oscuro) svetlo (temno) zelen
    viejo verde starec, ki se počuti še mladega, pohoten starec
    vino verde (de Amarante) portugalsko rdeče vino, portugalka
    vitriola verde zelena galica
    viuda verde vesela vdova
    poner verde (a) koga pretepsti, da je ves črn
  • vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

    ceinture féminin verte zeleni pas
    espace masculin vert zelena površina
    haricots masculin pluriel verts stročji fižol
    salade féminin verte zelena solata
    une verte semonce oster ukor, opomin
    une verte vieillesse čila, zdrava starost
    un vieillard encore vert še čil, krepak starec
    vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
    la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
    une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
    en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
    en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
    envoyer au diable vert poslati k vragu
    être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
    en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
    laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
    manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
    se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
    prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga
  • viejo star, prileten; staromoden; obrabljen; premoder za svoja leta

    perro viejo (fig) star lisjak
    hacerse, volverse viejo, ir para viejo (po)starati se
    viejo m starec
    ¡mi viejo! (Am) prijatelj moj!
  • voûté, e [vute] adjectif obokan; ukrivljen

    vieillard tout voûté čisto upognjen starec
  • γεραιός 3 (γέρων) [comp. γεραίτερος, sup. γεραίτατος] star, prileten; subst. ὁ starec, starček; οἱ γεραίτεροι starejšine, poslanci.
  • γερόντιον, τό, demin. od γέρων, starček, starec.
  • γέρων, οντος, ὁ [Et. kor. g'erā-, treti; pass. strt sem, oslabim: γῆρας, γηράσκω, γέρας, γραῦς; daljnji pomen: slov. zrel, zor-eti; lat. granum, slov. zrno, nem. Korn, Kern] 1. star, prileten, siv. 2. subst. ὁ starec, starček, član geruzije v Sparti, geront; starejšina.
  • πρέσβυς, ὁ [Et. iz πρεσ-γυς; prv. pom. "ki pred drugimi hodi", πρες, sor. πάρος, -γυς sor. βοῦς. – Obl. samo nom. acc. voc; fem. ep. πρέσβα, ep. poet. πρέσβειρα; pl. πρέσβεις (k πρεσβευτής), comp. πρεσβύτερος 3, sup. πρεσβύτατος 3] 1. star, prileten, postaren; subst. starček, starec; οἱ πρεσβύτεροι starejši ljudje, predniki, NT duhovniki, starejšine. 2. a) častitljiv, spoštovan, čislan; važen, pomemben, mogočen, velik; b) οἱ πρέσβεις poslanci.
  • πρεσβῡ́της, ου, ὁ starček, starec; fem. πρεσβῦτις, ιδος, ἡ starka.
  • кощей m suhec;
    бессмертный к. živi okostnjak (hudobni starec v ras. pravlj. ); skopuh