Franja

sun¹ [sʌn] samostalnik
(često moškega spola) sonce, sončna svetloba (sij, toplota)
poetično dan, leto
poetično sončni vzhod ali zahod
astronomija zvezda s sateliti
figurativno sijaj, sreča, blagostanje
cerkev sončna monštranca
(= sun burner) močan svečnik
pogovorno (sun stroke) sončarica

against the sun v smeri, ki je nasprotna premikanju kazalcev na uri
from sun to sun od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ves dan
in the sun na soncu
under the sun pod soncem, na zemlji
with the sun s soncem, ob svitanju; sledeč poti sonca; v smeri premikanja kazalcev na uri
the midnight sun polnočno sonce polarnih krajev
mock sun pasonce, jasna svetloba, ki se včasih vidi ob soncu
nothing new under the sun nič novega pod soncem
a place in the sun prostor (mesto) na soncu, figurativno ugoden položaj, ugodne razmere
the sun rises (sets, goes down) sonce vzhaja (zahaja)
his sun is set figurativno njegova zvezda je zašla, minili so časi njegove slave
to hail (to adore) the rising sun častiti vzhajajoče sonce, figurativno klanjati se novemu oblastniku
to have the sun in one's eyes, to have been in the sun sleng biti v rožicah, pijan
to hold a candle to the sun držati svečo soncu, figurativno odveč nekaj delati, opravljati nepotrebno in brezuspešno delo, nositi vodo v Savo
let not the sun go down upon your wrath tvoja jeza naj traja le en dan
make hay while the sun rises kuj železo, dokler je vroče
to rise with the sun zgodaj, s soncem vstati
to see the sun biti živ, živeti
to sit in the sun sedeti na soncu
to take the sun sončiti se, greti se na soncu, sprehajati se po soncu
to take (to shoot) the sun navtika meriti višino sonca nad obzorjem

tálih m, tálija ž (t. talih, ar.) zastar. sreča: ja se uzdam i u stari talih crnogorski; ako budem staroga taliha, i ovu ću ranu nadživjeti; ja i ti smo jednake talije

ūtilitās -ātis, f (ūtilis)

1. rabnost, (u)porabnost, pripravnost, primernost, sposobnost, vrlost, koristnost, korist: Ulp. (Dig.) idr., summa utilitas est in eis, qui militari laude antecellunt Ci., belli utilitatem retinere Ci.

2. korist, koristnost, raba, ugodnost, prednost, hasek (starejše hasen), prid, dobitek, dobiček, obresti, obrestovanje (starejše obrestek), sreča, blaginja, blagor ipd.: Pl., Ter., Varr., N. idr., communis Ci. državna blaginja, splošna blaginja, splošni (državni) blagor, utilitas salusque provinciae Ci., utilitas parta per amicum Ci., utilitas si amicitias conglutinaret Ci., nihil referre ad utilitatem suam Ci., servire commodis utilitatique Ci., utilitatem habere Ci., utilitati esse alicui Ci. koristiti, pomagati, v korist (prid, pomoč) biti (komu), utilitatem fovere T., res maximae utilitatis C., utilitatis causā Ci. zaradi koristi, utilitatis causā Icti. zaradi obče blaginje, exigit utilitas Icti. lastna korist, levissimam delectationem gravissimae utilitati (koristno ukvarjanje) anteponunt Ci.; pogosto v pl.: ad ceteras utilitates (k drugim mnogoterim koristim) haec quoque opportunitas adiungitur Ci., utilitatibus tuis paruit Ci. izkazal se ti je (za) mnogotero koristnega, zate se je izkazal koristnega v mnogih ozirih, utilitatibus tuis possum carere Ci. tvoje usluge lahko pogrešam, utilitates ex amicitiā maximae capientur Ci., Tiro mirabiles utilitates mihi praebet Ci. ep. mi čudovito služi.

utility [ju:tíliti] samostalnik
korist, prid, koristnost, koristna stvar
filozofija korist, sreča, blagor

of utility koristen
of no utility nekoristen
utility goods blago široke potrošnje
utility (man) priložnostni delavec, faktotum, dekle za vsa dela, gledališče igralec za manjše vloge
public utility splošna korist
(public) utility company ameriško javno uslužnostno (servisno) podjetje (pošta, železnica ipd.)
utility car manjši avto

veine [vɛn] féminin žila dovodnica; figuré sreča; dobro razpoloženje

veine poétique pesniška žila, navdih, inspiracija
avoir de la veine; être en veine imeti srečo
une veine de pendu izredna sreča
être en veine de quelque chose biti razpoložen za kaj
être en veine imeti inspiracijo
veine de minerai de fer žila železne rude
tomber sur une veine de houille naleteti na premogovno žilo
avoir du sang dans les veines (figuré) biti pogumen, energičen
n'avoir pas de sang dans les veines biti strahopeten
se saigner aux quatre veines potrošiti za druge ves svoj denar, a sam živeti v pomanjkanju
sentir le sang se glacer dans ses veines okamneti od strahu, od groze
objet masculin porte-veine predmet, ki prinaša srečo
quelle veine! kakšna sreča!
pas de veine! ni(mam) sreče!

ventura f

1. knjižno usoda, sreča:
buona, cattiva ventura dobra, zla sreča

2. (dobra) sreča

3. knjižno naključje, slučaj:
andare alla ventura zanesti, zanašati se na srečo
mettersi alla ventura tvegati, spustiti, spuščati se v nevarnost

4. hist. voj. najemniška četa (14.-16. stoletje)
capitano di ventura kondotjere
soldato di ventura najemnik

ventura ženski spol sreča, srečen dogodek, srečno naključje

decidora de ventura vedeževalka iz roke
decir la buena ventura prerokovati iz roke
a la (buena) ventura na slepo srečo
mala ventura nesreča, smola
por ventura mogoče
la sin ventura nesrečnica
poner en ventura v nevarnost postaviti, tvegati
probar ventura poskusiti svojo srečo
viene la ventura a quien la procura pomagaj si sam, in sreča ti bo pomagala

venture¹ [vénčə] samostalnik
drzno, tvegano dejanje, drznost, riziko, tveganost; smel podvig, pustolovščina, avantura; stavljenje na kocko; komercialna špekulacija
zastarelo srečen slučaj, sreča

at a venture na slepo (srečo); po grobi ocenitvi
a lucky venture srečna špekulacija
he is not a man to undertake any venture on ni človek, ki bi se spuščal v kakršnokoli tveganje
he declined the venture odklonil je riziko
he has lost all his ventures izgubil je vse, kar je angažiral (v posle)

wealth [welɵ] samostalnik
bogastvo, premožnost, blagostanje; izoblije; denar
figurativno obilica, bogastvo, zakladi
zastarelo sreča

welfare [wélfɛə] samostalnik
blagor, blaginja; sreča

public welfare javni blagor
child welfare zaščita otroka
infant welfare centre posvetovalnica za dojenčke
social welfare socialno skrbstvo
welfare worker socialni delavec
welfare work socialno skrbstvo (for the unemployed za brezposelne)

well-doing [wélduiŋ] samostalnik
dobrodelnost; poštenost, pravičnost; blagor, sreča, uspeh

благо¹ n blagor, sreča, dobrina;
благо иметь чистую совесть dobro je imeti čisto vest;
благо, что ... sreča je, da...;
всех благ vso srečo (pri slovesu);
ни за какие блага za nič na svetu;

благодать f (zast.) milost; (gov.) sreča;
у него всего б. vsega ima v izobilju;
божия благодать božji blagoslov

благополучие n sreča, blaginja

доля f delež, del; usoda; sreča; stara utežna mera (44 miligramov);
львиная д. levji delež;
горькая д. bridka usoda;
такая ему выпала д. tako mu je bilo usojeno;
не далась мне д. nimam sreče; (anat.)
д. лёгких pljučno krilo;
в восьмую долю (листа) v oktavnem formatu

лафа f (nepričakovana) sreča;
там ему л. tam mu je dobro

счастье n sreča; uspeh;
к. -тью na srečo;
с новым годом, с новым счастьем! srečno novo leto!

талан m (lj.) sreča, usoda;
мне ни в чём талану нет nikjer nimam sreče

удача f uspeh, sreča;
на удачу na slepo;
говорить на удачу govoriti tjavdan

удачливость f uspešnost, sreča