Franja

odkríti (kar je pokrito) to uncover; (streho) to unroof; (izum) to invent; to discover; (razkriti) to disclose; (ležišče rude) to locate; (opaziti) to find out, to become aware; (skrivnost) to reveal, to disclose; to detect, to lay open, to descry

odkríti goljufijo, sleparijo to show up a fraud
odkríti se to raise one's hat, to take off one's hat (oziroma cap), to bare one's head, to doff one's hat
odkríti komu svoje srce to open one's heart to someone
odkríti se komu to take one's hat off to someone

odkríti découvrir, mettre à jour; déceler, démasquer; dépister, détecter, dévoiler, révéler

odkriti streho, kozico découvrir le toit, la casserole
odkriti posteljo défaire le lit; (spomenik, poslopje) inaugurer
odkriti komu svoje srce, svoja čustva dévoiler son cœur, ses sentiments à quelqu'un
odkriti skrivnost, spletko, zaklad déceler (ali découvrir) un secret, une intrigue, un trésor
odkriti škandal, zaroto, zločin découvrir (ali dévoiler) un scandale, un complot, un crime
odkriti svoje tajne (figurativno) démasquer ses batteries, s'ouvrir à quelqu'un
odkriti bolezen dépister une maladie
odkriti kip dévoiler une statue
odkriti se se découvrir devant quelqu'un, donner un coup de chapeau
odkriti se komu (figurativno) se confier à quelqu'un, ouvrir son cœur à quelqu'un

odkríti descubrlr; destapar ; (streho) destejar

odkriti posteljo disponer la cama (za ležanje para acostarse); (spomenik) inaugurar, descubrir; fig revelar, divulgar
odkriti komu svoje srcé abrir (ali descubrir) su pecho a alg, sincerarse a alg
odkriti se descubrirse (pred kom ante a alg), quitarse el sombrero
ne se odkriti no descubrirse, permanecer cubierto
odkriti se komu (fig) confiar a alg su íntimo sentir, desahogarse con alg

odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore

3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema

5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire

odpove|dati¹ [é] (-m)

1. (ne delovati, prenehati delovati) tehnika, medicina ausfallen, medicina versagen
odpovedalo mu je srce er ist an Herzversagen gestorben

2. naboj: versagen, ein Blindgänger sein
naboj, ki je odpovedal der Blindgänger, grobo: der Rohrkrepierer

3. (ne izpolniti pričakovanj) versagen; (ne vzdržati pritiska) človek: umfallen
figurativno če vse odpove wenn alle Stränge reißen

odpovédati (komu službo) donner congé à quelqu'un, renvoyer quelqu'un ; (pogodbo) annuler, dénoncer, résilier, révoquer un contrat (ali un accord, un traité, une convention commerciale) ; (naročeno blago) décommander, annuler la commande de ; (časopis) se désabonner

odpovedati obed décommander un repas
srce je odpovedalo le cœur a flanché
moči so mu odpovedale les forces l'ont trahi
odpovedati pokorščino refuser l'obéissance (ali d'obéir)
motor je odpovedal le moteur est tombé en panne
puška je odpovedala le fusil a raté (ali ne sert plus)
odpovedati se čemu refuser quelque chose, renoncer à quelque chose, résigner quelque chose, se désister de quelque chose
odpovedati se položaju donner sa démission, démissionner
odpovedati se upanju renoncer à une espérance
ničemur se ne odpoveduje il ne se refuse rien

odpréti to open; (odkleniti) to unlock

s silo odpréti to force open
znova odpréti to reopen
odpréti buteljko to uncork a bottle
odpréti dežnik to open (ali to put up) an umbrella
odpréti konto to open an account
odpréti komu neomejen kredit to set unlimited funds at someone's disposal
s silo odpréti ključavnico to pick a lock
odpréti oči to open one's eyes
odpréti komu oči to open someone's eyes, to disillusion someone, to undeceive someone, to disabuse someone
oči so se mi odprle it dawned upon me
odpréti ples to open the ball, to lead off the dance
odpréti za promet to open to traffic
odpréti razstavo to open an exhibition
odpréti sejo to open a meeting
odprli so novo šolo a new school has been opened
odpréti paket to unpack a parcel
odpréti srcé to open (ali to unlock) one's heart
odpréti usta to open one's mouth, figurativno to speak up
ne odpréti ust not to open one's lips
odpréti vrata to open the door, (po zvonjenju pri vratih) to answer the door (ali the bell)
odpréti tvor to open an abscess
na stežaj odpréti vrata to open the door wide, to set the door wide open
vrata se niso hotela odpréti the door would not open
odpréti se to open, (naglo) to fly open; (padalo) to open
stara rana se je odprla the old sore (has) reopened

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

olajša|ti (-m) lajšati erleichtern, leichter machen; komu kaj: [leichtmachen] leicht machen (tudi figurativno); bolečine: mildern, lindern
olajšati se sich erleichtern, figurativno seinen Kummer abladen, sich (seinen Kummer) von der Seele reden/schreiben, sich den Kummer vom Herzen reden
olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
olajšati si srce pri kom: (jemandem) sein Herz ausschütten

olájšati to relieve, to alleviate, to mitigate; medicina to palliate; (nalogo) to facilitate; to lighten, to allay; to make easy; (bolečine) to soothe, to ease

čutiti se olajšanega to feel relieved
olájšati si srcé to unburden oneself, to get something off one's chest
olajšali so me za (= ukradli so mi) denarnico I was relieved of my purse

olájšati (bolečino) soulager, adoucir, calmer, apaiser ; (težo) alléger (tudi figurativno) , diminuer ; (nalogo) faciliter, rendre plus facile ; (vest) décharger

olajšati se s'alléger
olajšati komu bolečine, trpljenje soulager (ali adoucir, calmer, apaiser) la souffrance à quelqu'un
olajšati prehod čez reko faciliter (ali rendre plus facile) le passage de la rivière
olajšati plačevanje donner des facilités de paiement
olajšati si tovor alléger (ali diminuer) sa charge
olajšati si delo s stroji se faciliter le travail à l'aide de machines
olajšati si srce z govorjenjem, z jokom se soulager le cœur en parlant, en pleurant
olajšati si vest décharger sa conscience
v temni ulici so ga olajšali za denar il a été soulagé (ali délesté) de son argent dans une rue sombre
olajšati se (opraviti potrebo) familiarno se soulager

olájšati (bolečino) aliviar, mitigar ; (breme) aligerar ; (nalogo) facilitar ; (vest) descargar ; (srce) desahogar

olajšati plačevanje dar facilidades de pago
srce si olajšati desahogar sus penas
olaješal me je za (ukradel mi je) denarnico me hurtó (fam me timó) el portamonedas
olajšati se (opraviti potrebo) hacer una necesidad, exonerar el vientre; (olajšano si oddahniti) respirar con alivio, dar un suspiro de satisfacción

oledenéti helar(se); congelarse

oledeneti od mraza helarse de frío
človeku oledeni srce ob tem eso hiela el corazón
kri mi je oledenela ob tem pogledu el aspecto me heló la sangre

oledeníti helar

to oledení človeku srce eso hiela el corazón

òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo

3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo

5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?

operira|ti (-m)

1. medicina operieren (srce am Herzen operieren)
ki ga je mogoče operirati operierbar, operabel
ki ga ni mogoče operirati inoperabel

2. s čim: operieren mit, (etwas) handhaben, z rokami: hantieren mit

parajoč [ó] (-a, -e) krik: gellend
srce parajoč herzergreifend

párati (-am)

A) imperf.

1. scucire, sdrucire, disfare, smagliare (za pletenine):
parati staro obleko scucire un vecchio vestito

2. tagliare; (parati trebuh) sventrare, sbranare, squarciare:
parati trebuh piščancu, ribi sventrare il pollo, il pesce
vrv je parala meso v dlaneh la fune penetrava nei palmi

3. pren. spezzare

4. pren. lacerare, straziare, rompere, spezzare;
parati srce, ušesa spezzare il cuore, rompere i timpani
parati živce urtare, straziare i nervi

B) párati se (-am se) imperf. refl.

1. sdrucirsi, scucirsi; smagliarsi

2. pren. spaccarsi, spezzarsi (cuore)

párati -am (se) nedov.
1. a (se) descoase, a (se) desface
2.
□ parati srce ekspr. a sfâşia inima

pasti¹ (padem) padati

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

2. (spustiti se) zavesa: fallen

3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

7. pogled, senca, sum, strel: fallen

8.
pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

10.
pasti v (planiti v) hereinplatzen
pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

11. (priti) fallen
pasti v kremplje in die Klauen fallen
pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
pasti v nemilost in Ungnade fallen
pasti v roke in die Hand fallen
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
pasti v ekstazo in Ekstase geraten

12. (bosti)
pasti v oči ins Auge springen, auffallen
|
figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
pasti z lune vom Mond gefallen sein
X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
pasti iz vloge aus der Rolle fallen
pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti