Franja

resolve² [rizɔ́lv] prehodni glagol & neprehodni glagol
raztopiti (se), razkrojiti (se), razstaviti (se), ločiti (se) v dele, razpasti; spremeniti (se) (into v)
staliti (se); (raz)rešiti, razložiti, raztolmačiti (vprašanje); odstraniti, odpraviti, razpršiti (dvome, težave); odločiti (se), skleniti, (uradno) odločiti; resolvirati

to resolve oneself razkrojiti se, razpasti; prepričati se
to resolve a problem, a riddle rešiti problem, uganko
to resolve into factors matematika razstaviti na faktorje
to be resolved into tears topiti se v solzah
he resolved to wait a little longer sklenil je še malo počakati
the House resolved itself into a committee parlament se je razrešil (konstituiral) v odbor
this event resolved us on going ta dogodek nas je pripravil do tega, da smo šli

résoudre* [rezudrə] verbe transitif, chimie razkrojiti, razstaviti, pretvoriti, spremeniti; figuré (raz)rešiti (problem, matematično nalogo), odločiti (vprašanje); skleniti (quelque chose kaj); juridique razveljaviti, preklicati; pregnati (oteklino)

se résoudre à quelque chose odločiti se za kaj
se résoudre à voditi k
se résoudre en spremeniti se v, razkrojiti se v; nazadovati (oteklina)
résoudre une difficulté obvladati težkočo
résoudre une tumeur pregnati, odpraviti oteklino
résoudre en poussière spremeniti v prah
ils ont résolu sa mort sklenili so njegovo smrt
on ne peut rien résoudre ničesar se ne da skleniti
cela se résout à rien to ne vodi nikamor
résoudre un marché razveljaviti, preklicati kupčijo, posel
résoudre une équation, une énigme, un probléme rešiti enačbo, uganko, problem
il résolut de visiter cette ville sklenil je obiskati to mesto
elle ne peut pas se résoudre à l'éposuer ae more se odločiti, da bi se poročila z njim

restructurá -éz vt. spremeniti (strukturo), prestrukturirati

retro-agō -ere -ēgī -āctum (retro in agere)

1. nazaj gnati: flumina Mel., capillos Q. nazaj (po)gladiti, (po)česati; pren.: iram Sen. ph. (u)tolažiti, (po)miriti.

2. metaf. obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati), izpremeniti (izpreminjati): ordinem Q., dactylus retroactus Q. (o anapestu) obrnjeni daktil, narobe daktil.

revisable [riváizəbl] pridevnik
ki se more revidirati, spremeniti

ridurre^*

A) v. tr. (pres. riduco)

1. nazaj pripeljati:
ridurre alla memoria priklicati v spomin
ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
ridurre al silenzio utišati

2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
ridurre in frantumi zdrobiti

3. prirediti; prevesti, prevajati

4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
ridurre il personale skrčiti osebje
ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške

5.
ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti

6. mat. krčiti

7. kem. reducirati

8. med. reducirati, reponirati

B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)

1. propasti, obnemoči:
ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi

2. omejiti, omejevati se; skrčiti se

3. umakniti, umikati se na
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak

rinnovellare

A) v. tr. (pres. rinnovēllo)

1. knjižno obnoviti, obnavljati

2. ponoviti, ponavljati; oživiti, oživljati

B) ➞ rinnovellare, rinnovellarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rinnovēllo) prenoviti, prenavljati se; spremeniti, spreminjati se

ritrasformare

A) v. tr. (pres. ritrasfōrmo) ponovno spremeniti, spreminjati; preoblikovati

B) ➞ ritrasformarsi v. rifl. (pres. ritrasfōrmo) spremeniti, spreminjati se v prvotno obliko

rivoltare

A) v. tr. (pres. rivōlto)

1. znova obrniti, obračati

2. obrniti, obračati; prevrniti, prevračati; prebrskati:
rivoltare una giacca obrniti suknjič

3. pren. odbijati, upirati se

B) ➞ rivoltarsi v. rifl. (pres. mi rivōlto)

1. obrniti, obračati se nazaj, vstran

2. upreti, upirati se

3. spremeniti, spreminjati se

schimbá schímb vt./vr.

1. menjavati, zamenjevati, zamenjati
□ a schimba hainele preoblačiti (se), preobleči (se)
□ a schimba pantofii preobuvati (se), preobuti (se)
□ a schimba trenul prostopati, prestopiti

2. spreminjati, spremeniti

sformare v. tr. (pres. sformo)

1. spremeniti, spreminjati obliko, skaziti

2. gosp. vzeti iz modela

sub-igō -ere -ēgī -actum (sub in agere)

1.
a) (po)gnati pod kaj ali kam, navzgor (gor, tja) (po)gnati: sues in umbrosum locum Varr., naves … subigi ad id … castellum iussit L., subigere classem ad moenia Sil., adverso vix flumine lembum remigiis subigit V. vesla proti toku (vodi), ipse ratem conto subigit velisque ministrat V. krmari, ravna, usmerja, pontum remo subigit Val. Fl. poganja, subigere frondosum apicem ad sidera, saxum contra ardua montis Sil., celsos sonipedos iugo Sen. tr. pod jarem pognati, ujarmiti, vpreči (vpregati) v jarem; metaf. s kako (pri)silo spraviti (spravljati) koga v kako stanje, v kak položaj, koga pripraviti do česa ali da kaj stori, primorati, (pri)siliti koga; s praep.: omnes subiguntur sub suum (nam. eius) iudicium Naev. fr., diis cordi fuit subigi nos ad necessitatem dedendi res L., ad deditionem Vulscos (Volscos) subegit L., egestate stipendii frumentique ad deditionem subigi T., quos … fame in deditionem subacturus obsedit Cu., post tot urbes … subactas in dicionem L.; z inf.: vis subigit verum fateri Pl., glebas subigas (sc. me) proscindere ferro Luc. fr., metus aut iniuria te subegit genus poenae novum decernere S., ambitio multos mortalīs falsos fieri subegit S., Tarquiniensem metu subegerat frumentum exercitui praebere L., non ante … quam vos dira fames … ambesas subigat mālis (sc. māla -ae, f) absumere mensas V., Caesarem tradere vexillum intento mortis metu subigunt T.; s finalnim stavkom: necessitas me subigit, ut te rogitem Pl., ut relinquant patriam … nullam vim umquam subacturam L., ut ederet socios subigi non potuit T., Dareum, ut pacem peteret, nulla vis subegit Cu.; abs.: eum pater eius subegit Pl., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto … sed vis Iughurthae subigit S., insidiis subactus … invadit medios V. po lokavem napadu nagnan, zaradi lokavega napada, multitudine periclitantum subactus T.
b) podvreči, podjarmiti (podjarmljati), podrediti (podrejati), pokoriti (pokoravati), ugnati, užugati, premagati (premagovati), poraziti (poražati), zasužnjiti (zasužnjevati): Val. Max., Fl. idr., dimidiam partem nationum, Priami patriam … armis Pl., subigere et domare bellando Luc. ap. Non., quos armis subegimus Ci., subigere omnes gentes Hispaniae bello N., vi Hispanos L., populi ingentes vi subacti S., urbīs atque nationes subigere S., dum Asiam subigimus Cu., illius virtus reges gentesque subegit O., mihi cum iis vivendum est, quos vici ac subegi Ci., Africanus, qui suo cognomine declarat tertiam partem orbis terrarum se subegisse Ci., subactus oppressusque populus Romanus est Ci., cum … videret iudicaretque … Galliam devictam subactamque esse Hirt., Galli subacti Ci., victi ac subacti Ci., Rutulis subactis V., Gange totoque oriente subacto O., cuncta terrarum subacta H.

2. predelati (predelovati), obdelati (obdelovati, obdelavati), preoblikovati, spremeniti (spreminjati), obravnavati, prirediti (prirejati), pristrojiti, ustrojiti: corium pilis Ca., carmen in ipsis pecudum … coriis manibus pedibusque Mel. (o)mečiti, parietes candelā linteisque puris Vitr. (po)voščiti, (po)voskati, pressa manu terga Col. dobro (z)drgniti, pelles Plin., areas amurcā, oleo Plin., manus labore Q. (Decl.), tam diu batues, donec sit subactissimum Marc.; pesn.: subigere in cote secures V. brusiti, ostriti, digitis opus O. (pri preji) gladiti; prolept. narediti (delati), izdelati (izdelovati), ustvariti (ustvarjati): fundulis ambulatilibus ex torno subtiliter subactis habentibus fixos in medio ferreos ancones Vitr.; occ.
a) zemljo obdelati (obdelovati, obdelavati), prekopa(va)ti, (z)rahljati, prerahljati, obrniti (obračati), (pre)lopatiti, (pre)lopatati: locum bene Ca., locus bipalio subactus sit Ca. ap. Plin., subigere segetes aratris Ci. ap. Non., glaebas Ci., gremio mollito atque subacto Ci., humus subacta Ci., subigere terrae solum Lucr., terram Sen. ph., Lact., arva V., scrobes subactae V., ager subactus male Col.
b) (z)gnesti, ugnesti (ugnetati), (u)mesiti, (za)mesti, zamesiti: farinam Ca., Mel., panem Plin.
c) prežvečiti: quae adtritu subigere non queunt Plin.
d) kaj s kako tekočino pripraviti (pripravljati), obariti (obarjati), (s)kuhati, pokuhati, prekuhati (prekuhavati), zakuhati (zakuhavati): farina ex aqua frigida subacta Vitr., calx ex oleo subacta Cels., rosae folia ex passo subacta Cels.
e) (v obscenem pomenu) obdelati (obdelovati), pod sebe dobi(va)ti, napičiti, „dol dati”, položiti, poseksati: ancillam Aus.; dvoumno: Nicomedes … qui subegit Caesarem Suet.

3. metaf.
a) duševno obdelati (obdelovati, obdelavati), (iz)uriti (izurjati), (iz)učiti, priučiti (priučevati), (iz)šolati, izobraziti (izobraževati): alicui rei consuetudine populi aures subigere Varr. z navajanjem priučiti (priučevati) čemu, navajati na kaj, privajati (k) čemu, na kaj, ipsi a pueris eruditi artibus militiae, tot subacti atque durati bellis L.; pren.: subacto mihi ingenio opus est, ut agro non semel arato, sed novato et iterato Ci.; occ. (u)krotiti, udomačiti (udomačevati): belua facilis ad subigendum Ci., subigere vitulos Col., bos subactus Col.
b) (o)mečiti koga, potreti koga, streti komu srce, (u)žalostiti (užaloščati), razžalostiti: virum Sen. tr.; abs.: mors amici subigit Acc. ap. Non.
c) koga trdo prije(ma)ti, stisniti (stiskati), (na)mučiti, (pri)siliti (prisiljevati), pritisniti (pritiskati) na koga: subigis maledictis me tuis novo modo Pl., (sc. Cimbi Teutonesque) simili inopia subacti C., vexari et subigi multo acrius (sc. Romanos) quam Veientes L., victi malis subactique bello L., quis subactus miles T.

sublimate² [sʌ́blimeit] prehodni glagol
kemija sublimirati
figurativno prečistiti, rafinirati, poduhoviti, oplemenititi, idealizirati, dati vzvišen videz; (z oplemenitenjem) spremeniti (into v)
neprehodni glagol
sublimirati se

switch [swič]

1. samostalnik
šiba, udarec s šibo
botanika mladika
železnica kretnica
elektrika stikalo, prekinjevalec; ponarejena kita (las)
tehnično pipa; (bridge) prehod k drugi barvi

switch bargain ovinkarska kupčija

2. prehodni glagol
udariti, bičati s šibo (z repom); šibati z, hitro mahati z; naglo pograbiti
železnica ranžirati, zapeljati (usmeriti) (vlak) na drug tir
elektrika vključiti, vklopiti; spremeniti (pogovor), obrniti drugam (tok misli)
neprehodni glagol
železnica (vlak) zapeljati na drug tir; spremeniti (smer)

to switch back to figurativno (v mislih) vrniti se na

tone² [tóun] prehodni glagol
glasba dati ton; uglasiti (instrument); (redko) intonirati; (slika) dati prelive barv, niansirati, dati obarvanost
fotografija dati določen ton, nianso barve
figurativno preoblikovati, spremeniti
neprehodni glagol
ublažiti se, modificirati se; harmonirati, ujemati se

torcer [-ue-, c/z] z(a)viti, (s)kriviti, upogniti; (za)sukati; figurativno spremeniti

torcer su camino (ali ruta) kreniti s poti
el camino tuerce a derecha pot zavije na desno
torcer el cuello (a) komu vrat zaviti
torcer el gesto (fig) kisel obraz napraviti
torcer la justicia spačiti pravico
torcer las manos roke viti
torcer el morro, torcer el hocico nos vihati, kujati se, upirati se
torcer los ojos oči zavijati
torcer el pescuezo (a) komu vrat zaviti
torcer la voluntad (de) (fig) koga odvrniti od njegovega mnenja
torcerse zvi(ja)ti se, viti se; skisati se (vino); sesiriti se; drugega mnenja postati; spodleteti
torcerse un brazo roko si spahniti (zviti)

toucher¹ [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
pas touche! (familier) ne dotikaj se!
touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
toucher au but doseči cilj
il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
toucher le port zapluti v pristanišče
toucher au port (figuré) bližati se cilju
toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
toucher au vif (figuré) zadeti v živo
il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
se toucher dans la main seči si v roko
les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega

traducir [-zc-] prevesti, prevajati, prestaviti; spremeniti; razložiti

traducir del español al francés prevesti iz španščine v francoščino
traducir en esloveno posloveniti

tradurre^*

A) v. tr. (pres. traduco)

1. prevesti, prevajati:
tradurre dall'italiano in sloveno prevesti iz italijanščine v slovenščino
tradurre alla lettera dobesedno prevesti
tradurre all'impronta prevesti brez slovarja
tradurre a senso prevesti smiselno, prosto
tradurre in parole povere, in parole chiare, in volgare pren. kaj povedati preprosto in jasno
tradurre in atto izvesti, izpeljati, realizirati
tradurre un'idea pren. udejanjiti, realizirati idejo, zamisel
tradurre un sentimento pren. izraziti čustvo (z besedo ali drugače)

2. knjižno prepeljati; admin. privesti:
tradurre l'imputato in tribunale privesti obtoženca na sodišče

B) ➞ tradursi v. rifl. (pres. mi traduco) pokazati se; končati se; spremeniti, spreminjati se

tramutare

A) v. tr. (pres. tramuto)

1. prestaviti, prestavljati; premestiti, premeščati; presaditi, presajati; prelivati

2. menjati; spremeniti, spreminjati

B) ➞ tramutarsi v. rifl. (pres. mi tramuto) spremeniti, spreminjati se