Franja

alteracija samostalnik
glasba (spreminjanje tona) ▸ alteráció

decimálen decimal

decimálno mesto decimal place
decimálna pika decimal point
3.5 (beri: three point five)
(neskončno) decimálno število (recurring) decimal
decimálni sistem decimal system
decimálna tehtnica decimal balance
spreminjanje v decimálne ulomke decimalization
spremeniti v decimálen ulomek to decimalize

exōstra -ae, f (gr. ἐξώστρα)

1. lesen premični most, po katerem so oblegovalci iz oblegovalnega stolpa stopali na obzidje obleganega mesta: Veg.

2. lesena naprava na valjih v gledališču, ki je služila za spreminjanje dekoracije in za kazanje odrskega ozadja kot notranjščine hiše, palače idr.; pren.: quibuscum iam in exostra helluatur Ci. na odprtem odru (ne za kulisami).

flexiō -ōnis, f (flectere)

1. pregibanje, upogibanje, zvijanje: laterum Ci.; metaf.: vocis f., modorum f., in cantu flexiones Ci. menjava, spreminjanje glasu (modulacija).

2. (cestni) ovinek; metaf. okljuk(a): deverticula flexionesque Ci.

gen samostalnik
1. biologija (nosilec dednega zapisa) ▸ génPovezane iztočnice: recesivni gen

2. (o lastnosti ali nagnjenju) ▸ génČeprav nima "šampionskih genov", je postal nosilec olimpijskega zlata. ▸ Jóllehet nem rendelkezik „bajnoki génekkel", mégis olimpiai aranyérmes lett.S ploščo dokazujejo, da imajo fantje dobre gene za številne glasbene zvrsti. ▸ A fiúk lemeze bizonyítja, hogy számos zenei műfajhoz van tehetségük.
Po mami imam dobre gene, nemške. ▸ Anyai ágon jófajta német géneket örököltem.Motocikli z dirkaškimi geni pri Kawasakiju nosijo ime Ninja. ▸ A Kawasakinál a versenygénekkel rendelkező motorkerékpárokat Nindzsának hívják.Ljudem je ljubezen do igre zapisana v genih. ▸ A játék szeretete az emberek vérében van.Svobodo imamo ljudje zapisano v genih. ▸ Nekünk, embereknek a szabadságszeretet a génjeinkben van kódolva.Narodna pripadnost se ne prenaša po genih, ampak je stvar odločitve. ▸ A nemzetiségi hovatartozás nem a génekkel öröklődik, hanem elhatározás kérdése.
Janičarji so v Bosni zasejali slovenske gene. ▸ Boszniában a janicsárok elterjesztették a szláv géneket.
In kako vemo, ali smo podedovali gene za debelost? ▸ És azt honnan tudhatjuk, hogy kövérségre hajlamosító géneket örököltünk-e?
Mitsubishi ima športnost zapisano v genih. ▸ A Mitsubishinek a vérében van a sportosság.
Približno 60 odstotkov zdravja je v genih, torej je 40 odstotkov zbir različnih drugih vplivov. ▸ Az egészségi állapotunknak körülbelül 60 százaléka a génjeinkben van kódolva, tehát a maradék 40 százalékot a különböző egyéb hatások teszik ki.
Športni talent sta imela že v genih, saj sta bila oče in mati aktivna športnika. ▸ A sporttehetség már a vérükben volt, hiszen az édesapjuk és az édesanyjuk is aktív sportoló volt.

izpremínjanje glej spremínjanje changement moški spol , modification ženski spol

jakost ženski spol (-i …) die Stärke, die Intensität, -stärke (potresa Bebenstärke, signalov Signalstärke, toka Stromstärke, zvoka Schallstärke, Lautstärke, vetra Windstärke, električnega/magnetnega polja Feldstärke)
tehnika mokra jakost die [Naßfestigkeit] Nassfestigkeit
sobna jakost Zimmerlautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

matêrija matière ženski spol , substance ženski spol ; (učna ali druga snov) matière, sujet moški spol , contenu moški spol

mrtva (živa) materija matière inanimée ali inerte (vivante)
spreminjanje materije transmutation ženski spol de la matière

menjanj|e [é] srednji spol (-a …) (izmenjava) der Tausch; (spreminjanje) der Wechsel (barve Farbwechsel)
živalstvo, zoologija menjanje dlake die Haarung

moderātio -ōnis, f (moderārī)

1. umerjanje, obj. = krotenje, brzdanje, uravnavanje, obvladovanje: cupiditatum Corn., languentis populi incitatio et effrenati moderatio Ci., mundi divina in homines m. Ci., oculorum est quaedam magna m. Ci. živost, ki jo zmore človek dajati očem; occ.
a) omejitev, omejevanje: rei familiaris Ci.
b) skladnost, usklajenost, harmonična umerjenost: pronuntiatio est ex rerum et verborum dignitate vocis ac corporis m. Ci.

2. umerjanje v delu in nedelu subj.
a) (v fizičnem oziru) zmernost, previdnost: moderatio in cibo quoque adhibenda est Cels., habitā scilicet eadem moderatione, quae hic quoque necessaria est Cels.
b) (v duševnem in nravstvenem oziru) gospodovanje (oblast) nad seboj, premagovanje samega sebe, umerjenost, vzdržnost, skromnost (v govorjenju, izražanju), spodobno, taktno vedenje, spodobnost, taktnost, pravičnost, blagost, milost, prizanesljivost idr. (naspr. superbia): Q., novi moderationem animi tui et aequitatem Ci., meam cum in omni vitā, tum in dicendo moderationem modestiamque cognostis Ci., hac uti moderatione dicendi Ci. takole skromno se izraziti, continentia et moderatio (naspr. superbia et lascivia) Cu., temperantia et m. naturae tuae Ci. ep. umerjenost in taktnost tvoje narave, tranquilla moderatio imperii L., m. clementiaque regis Cu.

3. metaf. prava mera, pravo razmerje, umerjenost, skladna uravnava, skladnost: conflagrare terras necesse est moderatione (sc. aëris) sublatā Ci., temperatio lunae caelique m. Ci., numerorum m. ac pedum Ci. ritmična in metrična ubranost, vocis Ci. menjava (spreminjanje) glasu, modulacija.

način mišljenja moški spol die Denkweise, Betrachtungsweise
spremeniti način mišljenja umdenken
spreminjanje načina mišljenja der [Umdenkprozeß] Umdenkprozess

naméren (-rna -o) adj. intenzionale, premeditato; finale:
namerna nejasnost imprecisione intenzionale
jur. namerni (naklepni)
uboj omicidio premeditato
lingv. namerni odvisnik subordinata finale
teh. namerno spreminjanje, deformiranje svergolamento

pomen¹ [è] moški spol (-a …) die Bedeutung (besede Wortbedeutung, glavni Hauptbedeutung, osnovni Grundbedeutung, prejšnji Vorbedeutung, Urbedeutung, stranski Nebenbedeutung); (smisel) der Sinn (dobesedni Literalsinn, skriti Hintersinn)
slovnično: glagol nepopolnega pomena das Funktionsverb
glagol popolnega pomena das Vollverb
… pomena Bedeutungs-
(sprememba/spreminjanje der Bedeutungswandel, razširitev die Bedeutungserweiterung)
istega pomena kot gleichbedeutend mit
v ozkem pomenu besede im strengsten Sinne
v polnem pomenu besede im Vollsinn des Wortes
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
v prenesenem pomenu im bildlichen Sinne

razvoj [ô] moški spol (-a …)

1. die Entwicklung (tudi matematika); (embrionalni Embryonalentwicklung, Keimesentwicklung, individualni Individualentwicklung, lastni Selbstentwicklung, nadaljnji Fortentwicklung, Weiterentwicklung, prekomeren Überentwicklung, vzporedni Parallelentwicklung, človeštva Menschheitsentwicklung, govora Sprachentwicklung, jajčeca Eientwicklung, navzgor Höherentwicklung, v napačno smer Fehlentwicklung, v vrsto matematika Reihenentwicklung, snežne odeje Schneedeckenentwicklung)
razvoj osebka die Entwicklung (des Individuums)
… razvoja Entwicklungs- (pospešitev die Entwicklungsbeschleunigung, potek der Entwicklungsverlauf, čas die Entwicklungszeit, stopnja der Entwicklungsgrad, stroški Entwicklungskosten množina, zaostajanje der Entwicklungsrückstand, die Entwicklungsverzögerung)
kar se tiče razvoja entwicklungsmäßig
sposoben razvoja entwicklungsfähig
dežela v razvoju das Entwicklungsland
pomoč deželam v razvoju die Entwicklungshilfe
zavirati razvoj entwicklungshemmend sein

2. geografija evolucija: die Stammesentwicklung, die Evolution
razvoj vrst die Entstehung der Arten

3. (geneza) die Entwicklungsgeschichte, der Entwicklungsgang

4. delo: die Entwicklungsarbeit

5. (prost razvoj, razmah) die Entfaltung (svojih sposobnosti Selbstentfaltung)

6. (nastanek in razvoj) die Bildung (oblakov Wolkenbildung, snežne odeje Schneedeckenbildung); (razvoj in rast) das Wachstum (snežne odeje Schneedeckenwachstum); (izoblikovanje) die Herausbildung; odnosov, situacije: die Gestaltung; (spreminjanje razmer) das Geschehen (vremena Wettergeschehen); (potek) der Ablauf (vremenskega stanja Witterungsablauf)

7.
oseba z motnjami v razvoju der Behinderte, duševnem: der geistig Behinderte ( ein -r)

8.
določati smer razvoja Schrittmacher sein

secular [sékjulə]

1. pridevnik (secularly prislov)

2. pridevnik
(po)sveten (necerkven), profan; sekularen; stoleten, ki se dogaja le enkrat na 100 let, ki traja ali se nadaljuje skozi stoletja; laičen (vzgoja), svobodomiseln

the secular bird feniks (ptica)
secular change počasno, a vztrajno spreminjanje
secular clergy svetna duhovščina
secular fame večna slava
secular music posvetna glasba

3. samostalnik
posveten duhovnik; posvetnjak

sládkor (-órja) m

1. zucchero:
posuti, potresti sadje s sladkorjem cospargere la frutta di zucchero
kristalni sladkor zucchero in cristalli
sladkor v kockah, v prahu zucchero in zollette, a velo
spreminjanje sladkorja v mlečno kislino trasformazione dello zucchero in acido lattico
enostavni sladkor monosaccaride
grozdni sladkor glucosio
invertni sladkor zucchero invertito
lesni sladkor xilosio
mlečni sladkor lattosio
sadni sladkor fruttosio
škrobni sladkor amilosio
trsni sladkor, sladkor iz sladkorme pese zucchero di canna, di barbabietola
karamelni, praženi, vaniljin sladkor zucchero caramellato, bruciato, vanigliato

2. med. zuccheri:
zmanjšana količina sladkorja v krvi caduta degli zuccheri, ipoglicemia

stanj|e³ srednji spol (-a …) izrazljivo v številkah: der Stand, der Bestand (efektivno Effektivbestand, bremensko Lastenstand, barometra Barometerstand, blagajne Kassenstand, Kassenbestand, cen Preisstand, dolga/dolgov Schuldenstand, na kilometrskem števcu Tachometerstand, na lestvici šport Tabellenstand, na računu Kontostand, števca Zählerstand)
spreminjanje stanja na računu die Kontenbewegung

vŕsta (-e) f

1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti

2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file

5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica

7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

10. agr. (red) fila

11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento

zvok [ó] moški spol (-a …) fizika der Schall (ultra Ultraschall, v telesu Körperschall, Trittschall, v zraku Luftschall), der Ton (stereo Raumton, televizijski Fernsehton); (zven) der Klang, instrumenta: der Klang, der Ton (fanfare Fanfarenklang, Fanfarenton, flavte Flötenton, neprekinjen Dauerton, originalni Originalton)
… zvoka Schall-, Klang-, Ton-
(analiza die Klanganalyse, Schallanalyse, dušilec der Schalldämpfer, dušitev die Schalldämpfung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, izpad der Tonausfall, kvaliteta die Tonqualität, lepota die Klangschönheit, merjenje Schallmessung, mešalec Tonmischer, naprava za snemanje das Schallaufnahmegerät, nosilec der Tonträger, oddajnik der Schallgeber, odjemnik der Tonabnehmer, ojačevalnik der Tonverstärker, predvajanje die Schallwiedergabe, pretvornik der Schallwandler, prevajanje die [Schalleitung] Schallleitung, prevodnik der [Schalleiter] Schallleiter, razširjanje die Schallübertragung, regulator barve die Klangblende, reprodukcija die Tonwiedergabe, snemanje die Schallaufnahme, širjenje die Schallausbreitung, višina die Tonlage, vpijanje Schallabsorption, zapisovalnik das Schallaufzeichnungsgerät, der Tonaufnehmer, das Tonaufnahmegerät, zapisovanje die Schallaufzeichnung, Tonaufzeichnung, die Tonaufnahme)
jakost zvoka die Schallstärke, Lautstärke
spreminjanje jakosti zvoka die Tonstärkeänderung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
obseg zvoka, ki jih lahko zaznava uho der Tonumfang
slišanje/zaznavanje zvoka das Hören
zmes zvokov das Klanggemisch
hiter kot zvok schallschnell
hitrejši kot zvok schneller als der Schall
ki duši zvok schalldämpfend
ki vpija zvok schallweich, schallabsorbierend
občutljiv za zvok schallempfindlich
prepusten za zvok schalldurchlässig
neprepusten za zvok schallundurchlässig
ki ima lep zvok klangschön