Franja

destrezza f

1. spretnost; okretnost:
parare con destrezza i colpi dell'avversario spretno odbijati nasprotnikove udarce

2. pren. previdnost; prodornost:
comportarsi con destrezza ravnati previdno

dialēttica f

1. filoz. dialektika

2. razpravljalska spretnost:
con abile dialettica è riuscito a ribaltare le tesi dell'avversario s spretno dialektiko mu je uspelo obrniti na glavo nasprotnikove trditve

diskretnost samostalnik
1. (ohranjanje zasebnosti) ▸ diszkréció, titoktartásZelo sem spremenila podatke, draga bralka, ker ste me prosili za diskretnost. ▸ Az adatokat, kedves olvasó, nagymértékben megváltoztattam, mivel a diszkréciómat kérték.
Povezane iztočnice: črta diskretnosti

2. (nevpadljivost) ▸ diszkréció, tapintatosság
Skupna nit ženske kolekcije je razpoznavnost, ki pa jo Schiesser spretno ovija v duh diskretnosti. ▸ A női kollekció közös fonala a felismerhetőség, amelyet azonban Schiesser tapintatosságba csomagol.
Vonj, ki ga po nanosu komaj zaznamo, nudi svežino in diskretnost. ▸ Az illat, amelyet a felvitel után alig érzékelünk, friss érzést és diszkréciót ad.

élégamment [elegamɑ̃] adverbe elegantno

élégamment vêtu elegantno oblečen
il s'en est tiré élégamment (familier) spretno se je izvlekel iz zadeve

elegantemente avv. elegantno:
vestirsi elegantemente elegantno se oblačiti
se l'è cavata elegantemente spretno se je zmazal

entre [ɑ̃trə] préposition med (krajevno, časovno)

brave entre tous nadvse hraber
(soit dit) entre nous med nama (rečeno)
entre deux âges srednjih let, starejši
entre autres (choses) med drugim
entre les deux pol in pol
entre chien et loup v somraku
entre la poire et le fromage pri poobedku
entre(-)temps medtém
enfermer entre quatre murailles zapreti med štiri zidove, dati pod ključ, za zapahe
être entre deux vins biti pijan
entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo
être entre les mains de quelqu'un biti v rokah, v oblasti kake osebe
être pris entre deux feux priti med dva ognja
s'expliquer entre quatre yeux pogovoriti se med štirimi očmi
lire entre lignes brati med vrsticami
nager entre deux eaux plavati pod vodo; figuré spretno lavirati med dvema strankama
regarder quelqu'un entre les yeux koga naravnost v oči pogledati, fiksirati koga

entregent [-žɑ̃] masculin družabna uglajenost, takt

avoir de l'entregent lagodno, spretno se vesti (v družbi)

épingle [epɛ̃glə] féminin igla, zaponka; bucika

épingle anglaise, double, de nourrice, de sûreté varnostna zaponka
épingle à cheveux, à chapeau, de cravate igla za lase, za klo-buk, za kravato
épingle à linge ščipalka za perilo
coup masculin d'épingle ubod, zbodljaj z iglo; figuré zbadanje, žalitev
pelote féminin à épingles blazinica za igle
tiré à quatre épingles kot iz škatlice vzet
virage masculin en épingle à cheveux zelo oster zavoj (v obliki lasnice)
chercher une épingle dans une botte de foin iskati šivanko v kupu slame, t. j. brez upanja, da bi kaj našli, v čem uspeli
donner des coups d'épingle zbadati (à quelqu'un koga)
s'enfoncer une épingle dans le doigt zbosti se z buciko v prst
monter quelque chose en épingle pretirano kaj poudarjati, se ponašati s čim
mettre en épingle (familier) jasno napraviti
tirer son épingle du jeu spretno se izvleči iz težavnega položaja

esquive [ɛskiv] féminin (boksanje) ognitev

avoir la science de l'esquive znati se spretno ogniti

Eupalamus -ī, m (εὐπάλαμος s spretno roko) Evpalam,

1. eden kalidonskih lovcev: O.

2. Dedalov oče: Hyg., Plin.

fertile [fə́:tail] pridevnik
rodoviten, ploden, obilen, bogat česa
figurativno stvariteljski

to be fertile of (ali in) excuses spretno se izgovarjati
fertile in resources poln naravnega bogastva

govoríti (-ím) imperf.

1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

guizzare v. intr. (pres. guizzo)

1. švigati, šiniti:
le fiamme guizzano plameni švigajo
far guizzare le dita sulle corde glasba plesati s prsti po strunah, igrati spretno in elegantno

2. pren. uiti, izmuzniti se:
guizzare dalle mani dei nemici izmuzniti se iz sovražnikovih rok
è guizzato dal letto hitro je vstal s postelje

habileté [abilte] féminin spretnost, okretnost, sposobnost

avec habileté spretno

herumschlängeln: sich herumschlängeln vijugati se; figurativ sich um eine Sache (spretno) se izogniti

in-callidus 3, adv. -ē nespameten, neprebrisan, nepremeten, nespreten, neumen; prvotno litota: servus non incallidus Ci., non incallide tergiversari Ci. nič kaj nespretno, kaj spretno; šele pri T. samo zase: incallidus alioqui … sicer ne posebno moder.

in-concinnus 3 „neprimerno zložen, brez stika“, neskladen, neubran, neharmoničen, neroden, nespreten, nepristojen, nepriličen, brezsmiseln: Amm., asperitas agrestis et inconcinna H. neotesana kmečka surovost; o osebah: personam fert non inconcinnus (gr. εὐσχήμων) utramque H. spretno, qui in aliquo genere inconcinnus est Ci. ki ravna nespodobno, neprimerno; od tod adv.

1. inconcinnē nerodno, nespretno: Ap.

2. inconcinniter nespretno: non i. Gell. = prav spretno.

inter-rogō -āre -āvī -ātum, prvotno = „vmes(no) vprašanje postaviti“; potem sploh

1. vprašati, povpraš(ev)ati; abs.: ut illis eadem interrogandi facultas sit Ci., casus interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genetiv; z acc. personae: si quem interrogare noluimus Ci., a te interrogati augures responderunt Ci., hoc facinus interrogati (na vprašanje) negare non potuerunt Ci., visne igitur, ut tu me Graece soles ordine interrogare, sic ego te vicissim eisdem de rebus Latine interrogem? Ci.; occ.: interrogare aurem suam Gell.; stvarni obj.
a) deloma z acc.: sententiam interrogare L. za mnenje (po)vprašati; pass.: sententiam interrogatus L., Sen. ph. za mnenje vprašan, sententiae interrogari coeptae L. začeli so spraševati za mnenje; z dvojnim acc. (personae in rei): M. Aebutium nihil interrogas? Ci. ga nič ne vprašaš? quid te interrogavi? Ci., pusionem quendam interrogavit quaedam geometrica Ci. (vprašati koga o čem, za kaj, povprašati ga za kaj, zastran česa); pass.: nihil interrogatur Ci.
b) deloma z de: quem ego interrogem de patellis Ci., quid te de flagitiis tuis interrogem? Ci. čemu naj te vprašam o … , interroga de istis, quorum nomina ediscuntur Sen. ph.
c) večinoma pa z odvisnim vprašalnim stavkom: interrogabat suos, quis esset Ci., illa interrogavit illam „quī scis?“ Pl., interrogavit, quale id genus esset poenae Suet., interrogas me „num in exsilium?“ Ci., interrogans, solerentne veterani milites fugere C., is cum interrogaretur, utrum (katerega od obeh) pluris, patrem matremne, faceret, „matrem“ inquit N., censetis hominem interrogem, meus servus si ad eum venerit, necne Pl., interrogare eum coepit, an Perdiccam comprehendi ipse iussisset Cu., identidem me, an audierim, an viderim, interrogo Plin. iun., interrogatus, cur igitur repudiasset uxorem, „Quoniam“, inquit … Suet., interrogatus est, „hasne urbis“ an „has urbes“ dici oporteret Gell., cum milites per cruciatus interrogarent (eum), ubi filium occuleret T. — Od tod subst. interrogātum -ī, n vprašanje: Icti., iudicum interrogata perscribere Ci. vprašanja, zastavljena sodnikom, ad (na) interrogata respondere Ci.

2. occ. kot jur. t. t.
a) izpraš(ev)ati, zasliš(ev)ati (pred sodiščem), pravdno (sodno) vprašati, spraševati: Icti., ut in testibus interrogandis omnia crimina proponerem Ci., testīs bene (acute) interrogavit Ci. spretno, testes in reos i. Plin. iun.
b) (za)tožiti, obtožiti (obtoževati), na sodbo (po)klicati, pred sodnika (po)klicati; nav. z dostavkom lege (legibus): quis me umquam ulta lege interrogavit? Ci., (quivis) civis legibus interrogari potest L., lege Plautiā i. S.; z gen. criminis: ambitūs S., repetundarum T., pecuniarum repetundarum Amm., pepigerat Pallas, ne cuius facti in praeteritum interrogaretur T.
c) kot fil. t. t.: sklepati, silogizem tvoriti: Sen. ph.

izvíti to wrench (from), to wrest from

(s silo) sem mu izvil nož iz roke I wrenched the knife from his hand
izvíti se iz to disengage oneself from
iz trte izvit dokaz a far-fetched argument
izvíti si roko to sprain one's wrist, to dislocate one's arm
spretno se izvíti iz zadrege to get oneself out of a predicament very neatly

jongler [žɔ̃gle] verbe intransitif žonglirati, glumiti (v cirkusu), počenjati umetnije, igrati se

jongler avec des chiffres (spretno) igračkati se s številkami