Franja

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

naumachia -ae, f (gr. ναυμαχία)

1. ladijski spopad, pomorska bitka, spopad na morju, kot igra za zabavo gledalcev, navmahíja (čisto lat. navale proelium): gladiatorii muneris naumachiaeque spectacula Vell., naumachiae spectaculum edere Suet., naumachiam committere, naumachiam exhibere Suet., sequentibus diebus datae sunt populo voluptates ludorum scaenicorum, naumachiae Vop.

2. meton. kraj (take) pomorske bitke, ladijsko (pomorsko) bojišče (nav. kak bazen): triremi usque ad proximos naumachiae hortos subvectus Suet.

Plänkelei, die, prepirček, besedni spopad

praecursiō -ōnis, f (praecurrere)

1. predhajanje, predhod(ništvo), predhodno prihajanje ali pojavljanje: illi, qui ab hoc dissentiunt, confitentes non fieri adsensiones sine praecursione visorum (pojavi, prikazni, fenomeni), dicent Ci.

2. (kot voj. t.t.) predhodni spopad, praska pred bitko, „predboj“, „predborba“: tu tamen aestima, quantum nos in ipsa pugna certaminis maneat, cuius quasi praelusio atque praecursio has contentiones excitavit Plin. iun.

3. pripravljanje, (pred)priprava, predhodno stimuliranje (spodbujanje) (poslušalcev v govoru): alia autem praecursionem quandam adhibent ad efficiendum et quaedam adferunt per se adiuvantia Ci.

4. predhodništvo (Janeza Krstnika), vloga (naloga, poslanstvo) predhodnika: Aug.

práska scratch; slight wound; graze; vojska, spopad skirmish, encounter, brush (with the enemy)

spopasti se v (manjših) práskah to skirmish

pūnctāriola -ae, f (pungere) zbadanje = praska, majhen spopad: Ca. ap. P. F., punctariolas (v novejših izdajah punctatoriolas) levis pugnas appellat Cato in ea, quam dixit de re Histriae militari Ca. ap. Fest.

showdown [šóudaun] samostalnik
odkrivanje, pokaz kart; pokerju podobna igra; odkrivanje načrtov (namer, dejstev itd.)
sleng odkrit, odločilen spopad nasprotujočih si naziranj

skirmisher [skə́:mišə] samostalnik
spopadnik, udeleženec v spopadu, v praski; vojak v prvi črti, ki začne spopad s sovražnikom

tussle [təsl]

1. samostalnik
boj, pretep, ravs, prepir, zdražba, razprtija
figurativno ogorčen spopad, trenje

2. neprehodni glagol
boriti se, tepsti se, spopasti se, prepirati se (with z, for za)
figurativno boriti se, spoprijeti se
prehodni glagol
tepsti se, prepirati se (s kom)

Vorgefecht, das, začetni spopad

перестрі́лка -и ж., stréljanje -a s., strélski spopàd -ega -áda s.

alfa samica stalna zveza
1. (vodja skupine živali) ▸ alfanőstény
Krdelo vodita alfa samica in samec. ▸ Az alfanőstény és az alfahím vezeti a falkát.

2. (dominantna ženska) ▸ alfanőstény
Med ženskama se vname peklenski spopad, saj hočeta obe pokazati, katera je alfa samica. ▸ A két nő között pokoli harc tör ki, mivel mindketten meg akarják mutatni, melyikük az alfanőstény.

antesīgnānus -ī, m (ante in sīgnum)

1. voj. „pred zastavami se boreči“, prvoborec, nav. v pl. antesignani; tako so se najbrž imenovali sprva le hastati (ker so pri napadu stopili „ante signa“), ko pa so uvedli razpostavitev vojske po manipulih, so bili antesignani pač hastati in principes (ker so se bojevali pred legijskim orlom, ki je bil pri triarijih): Varr., pugna exorta est... non illa ordinata per principes, hastatos et triarios, nec ut pro signis antesignanus (kolekt.), post signa alia pugnaret acies L. Pri Cezarju prvoborci = pri vsaki legiji izbrana četa kakih 300 mož, ki so bili lahko oboroženi (expediti) in zato vselej pripravljeni za prvi spopad in zanj tudi uporabljani; med njihove naloge je spadalo tudi naglo zasedanje pomembnih krajev: Ci., L., Cu, unius legionis antesignanos occupare eum tumulum iubet C.

2. pren. v sg. prvoborec: fueras in acie antesignanus Ci. (o Antoniju); o razbojniškem poglavarju: Ap.

aprilska vojna stalna zveza
zgodovina (vojaški spopad leta 1941) ▸ áprilisi háború [Jugoszlávia elleni támadás 1941-ben]

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

avstrijska nasledstvena vojna stalna zveza
zgodovina (vojaški spopad) ▸ osztrák örökösödési háború

besedn|i [é] (-a, -o) Wort- (naglas der Wortakzent, red die Wortfolge/Wortstellung, zaklad der Wortschatz, das Wortgut, družina die Wortfamilie, igra das Wortspiel, uganka das Worträtsel, vrsta Wortart, bogastvo der Wortreichtum, deblo der Wortstamm, polje das Wortfeld)
besedni spopad der Wortstreit, das (Wort)geplänkel
besedni humor der Wortwitz

bitka na Beli gori stalna zveza
zgodovina (vojaški spopad) ▸ fehérhegyi csata

bitka na Kosovskem polju stalna zveza
zgodovina (vojaški spopad) ▸ rigómezei csata

bitka na Leškem polju stalna zveza
zgodovina (vojaški spopad) ▸ augsburgi csata, Lech-mezei csata