Franja

stimulātiō -ōnis, f (stimulāre) spodbadanje (izpodbadanje), spodbujanje (izpodbujanje), spodbuda (izpodbuda), draženje, stimulácija: erat haec stimulatio ingens, exprobrantibus tectis cotidie imbellem dominum intrare in alienum triumphum Plin., ita studiis votisque certabant, nec metu aut amore, sed ex libidine servitii, ut in familiis, privata cuique s[t]imulatio et vile iam decus publicum T.

stimulation [stimjuléišən] samostalnik
medicina dráženje, dražljaj; stimulacija; spodbuda, spodbujanje

stimulation [stimülasjɔ̃] féminin stimulacija, spodbuda, spodbujanje (k delu, delovanju); drâženje (physiologie)

il a besoin de stimulation pour achever son travail potrebuje spodbude, da dokonča svoje delo

stimulént -e n

1. spodbuda

2. dražljaj

3. farm. spodbudilo, stimulant

stimulus množina stimuli [stímjuləs, -mjulai] samostalnik
medicina sredstvo za poživitev, poživilo
figurativno spodbuda; stimulus

under the stimulus of hunger gnan od (pod pritiskom) gladu

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

sting¹ [stiŋ] samostalnik
zoologija & botanika želo, bodica; pik, ubod, zbod(ljaj), ugriz; huda, pekoča bolečina
figurativno grizenje, neprijeten občutek
figurativno spodbuda, pobuda; poanta, ostrina (epigrama); zamah
botanika koprivni laski
zoologija bodica; zob strupnik

the sting of hunger glodajoč glad
a jest with a sting in it šala (dovtip) s poanto
sting of conscience grizenje vesti
driven by the sting of jealousy spodboden od ljubosumnosti
to have a sting in the tail figurativno slabo se končati

stir¹ [stə:] samostalnik
mešanje, premešanje, premikanje; (živahno) gibanje, vrvež, živahnost, gneča, naval, hrup; nemir; razburjenje, vznemirjenje; stresanje, podrezanje, sunek, spodbuda

full of stir and movement razgiban, zelo živahen, poln življenja
to cause a stir povzročiti razburjenje
to give the fire a stir podrezati ogenj
he made a great stir napravil je mnogo hrupa (razburjenja), dvignil je precéj prahu

suffrāgātiō -ōnis, f (suffrāgārī)

1. glasovanje za koga, od tod priporočanje, priporočilo, podpiranje, podpora, pospeševanje s priporočilom, sufragácija, starejše priporočba (za kako službo ali dostojanstvo): iusta L., illi a multis mortalibus honestissuma suffragatione consulatus petebatur S., in consule declarando multum etiam apud universum populum Romanum auctoritatis habet suffragatio militaris (vojakov) Ci., si … hanc urbanam (mestnega prebivalstva) suffragationem militari anteponis Ci., extinctae (sc. sunt) suffragationes Ci.; z objektnim gen. (za kaj): suffragatio consulatūs Ci.

2. metaf. sploh pomoč, podpora, priporočilo, pokroviteljstvo, protekcija, spodbuda: divina, humana Val. Max., materna Sen. ph.

suggestus -ūs, m (suggerere)

I.

1. priskrba, priskrbovanje, (le metaf.) prirejanje, prireditev: circensium, honorum Tert.

2. svetovanje, navdih, navdihovanje, poganjanje, opomin, opozorilo, pobuda, spodbuda, vzgib, impulz, (ustna) sprožitev: Ulp. (Dig.), Iulianus ap. Aug. —

II. večinoma le meton.

1. podzidje: Q. Catulus curator restituendi Capitolii dixisset voluisse se aream Capitolinam deprimere, ut pluribus gradibus in aedem conscenderetur suggestusque pro fastigii magnitudine altior fieret Gell.

2.
a) nanóšen, narejen vzvišek, vzpetina (iz prsti, kamenja idr.): labrum in suggestu inter dolia positum habeto Ca., suggestus lapideus Col., eiusdem insulae excelsiore suggestu lanigerae arbores Plin., suggestus in orchestra Suet. vzvišen sedež.
b) (za javno govorjenje narejen) vzvišek, (govorniški) oder, tribuna α) poseb. v taboru pred poveljnikovim šotorom: hāc re pro suggestu pronuntiatā C. z odra, praemia pro suggestu tribuit ali de suggestu inquit Auct. b. Afr., non tamen quisquam in modum contionis aut suggestu locutus T., ut … in suggestu … medium inter signa Othonem vexillis cirumdarent T. β) v Rimu: rostrisque earum (sc. navium Antiatium) suggestum in foro exstructum adornari placuit L., in suggestu rostra devictis Antiatibus fixerat anno urbis CCCCXVI Plin., praetor in suggestu sedens L. na (vzvišenem, visokem) sodnem stolu, suggestus in curia Fl.
c) suggestus comae lasni vzvišek, neka visoka frizura: celsae procul aspice frontis honores suggestumque comae Stat.
d) neko naglavje, pokrivalo v obliki mernika (modius), sicer kot Serapijev pridevek: Tert.

3. metaf. višina: neve se … de tanto fortunarum suggestu pessum deiciat Ap.

svegliarino m

1. številčnica (na starih budilkah)

2. pog. spodbuda; graja:
fare uno svegliarino a qcn. koga grajati, okregati

traino m

1. vleka, vlačenje

2. tovor, vozno blago

3. vlača

4. pren. spodbuda, pospeševanje:
fare da traino žarg. vleči (gospodarska panoga)

Unterstützung, die, podpora; (Mitarbeit) sodelovanje; geldlich: podpora, spodbuda

urge¹ [ə:dž] samostalnik
podnet, impulz, nagon, pobuda, spodbuda; delujoča sila, pritisk; vnetost, gorečnost (npr. verska)

the cosmic urge skupnost sil, ki vladajo svetu
sexual urge spolni nagon
creative urge ustvarjalni nagon

whetstone [wétstoun] samostalnik
brus; okrogel brus na mehanični pogon
figurativno dražilo, spodbuda; akrobatika možganov

заохо́чення -я с., spodbúda -e ž.

ободрение n spodbuda

підбадьо́рення -я с., spodbúda -e ž.

поощрение n spodbujanje; spodbuda

приободрение n spodbuda