Franja

Zadetki iskanja

  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tekstopiska samostalnik
    1. (ženska, ki piše besedila pesmi) ▸ dalszövegíró
    pevka in tekstopiska ▸ énekes és dalszövegíró
    iskana tekstopiska ▸ keresett dalszövegíró
    izvrstna tekstopiska ▸ kiváló dalszövegíró
    Ima veliko koncertov, v prvi vrsti pa ostaja pevka in tekstopiska. ▸ Sok koncertje van, de elsősorban még mindig énekes és dalszövegíró.

    2. (ženska, ki piše besedila publikacij) ▸ szövegíró
    Spet sem začel risati stripe, sodelujem s slovensko tekstopisko. ▸ Ismét elkezdtem képregényeket rajzolni, egy szlovén szövegíróval dolgozom együtt.
    Po novem dela v oglaševalski agenciji Pristop kot tekstopiska. ▸ Újabban szövegíróként dolgozom a Pristop reklámügynökségnél.
  • tešíti (-ím) imperf. ➞ potešiti

    1. consolare, confortare, rincuorare:
    tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma li confortava il pensiero che presto sarebbero tornati a casa

    2. saziare:
    tešiti lakoto sfamarsi, levarsi la fame
    tešiti žejo dissetarsi, levarsi la sete
    tešiti spolni nagon soddisfare l'istinto, la pulsione sessuale
  • tir1 moški spol (-a …)

    1. železnica das Gleis (dovlačni Ausziehgleis, industrijski Industriegleis, izogibalni Ausweichgleis, odstavni Abstellgleis, ranžirni/premikalni Rangiergleis, razkladalni Entladegleis, skladiščni Ladegleis, stranski Nebengleis, s katerega odpelje vlak Abfahrtsgleis, uvozni Einfahrgleis, železniški Eisenbahngleis)
    mrtvi tir totes Geleise
    slepi tir Sackgleis, totes Gleis
    po širini: die Spur
    normalni tir Normalspur, Vollspur
    ozki tir Schmalspur
    široki tir Breitspur
    širina tira die Spurweite
    tiri množina Gleise množina, das Geleise, die Bahn
    luški tiri die Hafenbahn
    železniški tiri die Gleisanlage
    promet po tirih der Schienenverkehr
    postaviti na tire aufgleisen, eingleisen
    prehod preko tirov der Gleisüberweg
    slika tirov das Gleisbild
    figurativno po starem tiru im alten Geleise
    postaviti spet na pravi tir wieder ins rechte Gleis bringen

    2. tehnika die Gleitschiene, der Schienenweg, der Gleitträger; (linija) der Strang
    |
    figurativno biti iz tira durcheinander sein
    spraviti/spravljati s tira bestürzen, aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen, umwerfen
    vreči iz tira aus der Bahn werfen
  • ubežnik samostalnik
    1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevény
    aretacija ubežnika ▸ szökevény letartóztatása
    ubežnik iz zapora ▸ börtönszökevény
    izslediti ubežnika ▸ szökevény felkutatása
    iskanje ubežnika ▸ szökevény keresése
    Iskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.

    2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevény
    politični ubežnik ▸ politikai menekült
    albanski ubežnik ▸ albán menekült
    severnokorejski ubežnik ▸ észak-koreai menekült
    vojni ubežnik ▸ katonai szökevény
    Nova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.

    3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevény
    peterica ubežnikov ▸ öt szökevény
    šprint ubežnikov ▸ szökevények sprintje
    prednost ubežnikov ▸ szökevények előnye
    lovljenje ubežnikov ▸ szökevény üldözése
    tempo ubežnikov ▸ szökevény tempója
    Ubežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert.
  • udáriti (-im) | udárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colpire, battere; picchiare:
    udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
    udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
    ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
    udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

    2. battere, sbattere, urtare:
    avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

    3. cadere:
    v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

    4. pren. attaccare, assaltare:
    udariti na sovražnika attaccare il nemico

    5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
    njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
    v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

    6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

    7. pren.
    slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
    kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

    8. impers. pog. ammalarsi
    udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

    9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
    udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

    10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
    udariti polko attaccare una polka
    udariti tarok fare una partita di tarocchi
    udariti po žganju darci dentro col brandy
    udariti obilno malico fare una colazione abbondante

    11.
    udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

    12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
    naravnost udariti dire direttamente

    13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
    udariti jo čez travnik tagliare per il prato
    udariti jo v hribe andare in montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
    pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
    kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
    pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
    pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
    udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
    pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
    pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
    pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
    pren. udariti v oči saltare agli occhi
    udariti (si) v roke concludere un affare
    udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

    B) udáriti se (-im se) perf. refl.

    1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
    pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

    2. pren. (sporeči se) litigare

    3. (spopasti se) scontrarsi
  • upa|ti (-m) hoffen, die Hoffnung hegen, [daß] dass …; sich (etwas) erhoffen
    začeti upati Hoffnung schöpfen
    spet začeti upati neue Hoffnung schöpfen
    upati je … es steht zu hoffen …
    upajmo na najboljše! hoffen wir das Beste!
    upam, da … hoffentlich … (upam, da pride hoffentlich kommt er)
    upam, da ni tako das will ich nicht hoffen
  • upírati (-am) | upréti (uprèm)

    A) imperf., perf.

    1. puntare, appoggiare:
    upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi

    2. puntare, rivolgere:
    upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.

    B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.

    1. puntare:
    upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra

    2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
    aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
    obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente

    3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
    upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
    upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
    upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito

    4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
    meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
    upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa

    5. battere (contro), risplendere (del sole)

    6. opporsi, contrastare; andare contro:
    upirati se vetru andare contro vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
    matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
    želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
    to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso
  • usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

    1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
    zemlja se useda il terreno sta cedendo
    prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
    gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

    2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
    ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
    čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
    usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

    3. teh. sedere (bene):
    os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
    pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
    usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
    usesti se v spomin ricordare
    usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.
  • užgáti (užgèm) | užígati (-am) perf., imperf. pren.

    1. battere, bastonare, picchiare; menare un colpo, menare colpi:
    užgati po hrbtu dare un colpo sulla schiena

    2. ekst. sottoporre a intenso fuoco, a violenta sparatoria; bombardare, cannoneggiare:
    topovi so spet užgali po mestu i cannoni ripresero a bombardare la città

    3. cantare, suonare vivacemente; intonare una canzone

    4. pog.
    užgati, užigati jo andarsene; svignarsela
  • večer samostalnik
    1. (del dneva) ▸ este, est
    sobotni večer ▸ szombat este
    poletni večer ▸ nyári este
    večer za večerom ▸ est est után
    večer pred praznikomkontrastivno zanimivo az ünnep előestjén
    prevesiti se v večer ▸ estébe nyúlt, kontrastivno zanimivo beesteledett
    od jutra do večera ▸ reggeltől estig
    proti večeru ▸ estefelé
    na večer ▸ estefelé
    pod večer ▸ estefelé
    Proti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
    Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
    Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

    2. (družaben dogodek) ▸ est, estély
    literarni večer ▸ irodalmi est
    glasbeni večer ▸ zenés est
    pripraviti večer ▸ estélyt ad
    zvezda večera ▸ est csillaga
    gost večera ▸ est vendége
    večer poezije ▸ verses est
    večer šansonov ▸ sanzonest
  • vesél merry, cheerful, gay; glad; joyful, joyous; pleased

    veséla družba cheerful company, happy band
    vesél božič! (a) merry Christmas!
    zelo vesél (židane volje) as merry as the day is long, as pleased as Punch
    vesél smeh merry laugh
    vesél sem, da vas spet vidim I am glad to see you again
    biti vesél česa to be glad about something
    veséla novica je prišla k nam včeraj the glad news reached us yesterday
  • vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

    le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
    dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
    daleč videti voir loin
    ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
    videti dvojno voir double
    videti vse rožnato voir tout en rose
    rajši videti aimer mieux, préférer
    spet videti revoir
    (v)naprej videti prévoir
    videti je bolan il a l'air malade
    videti je zdrav il a bonne mine
    iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
    videti je, da … on voit que …, il semble que …
    iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
    je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
    ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
    da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
    dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
    prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
    se že vidi il fait déjà clair (ali jour)
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • viola samostalnik
    1. (godalo) ▸ brácsa, mélyhegedű, viola
    igranje viole ▸ brácsajáték
    igrati violo ▸ brácsázik
    koncert za violo ▸ brácsaverseny
    igrati na violo ▸ mélyhegedűn játszik
    Povezane iztočnice: viola d'amore, viola da gamba

    2. (igranje viole) ▸ brácsa
    profesor viole ▸ brácsatanár
    študij viole ▸ brácsa tanszak
    študirati violo ▸ brácsa tanszakon tanul
    poučevati violo ▸ brácsát tanít
    Povezane iztočnice: solistična viola

    3. pogosto v množini (navijač) ▸ viola [az NK Maribor labdarúgóklub szurkolója]
    vodja viol ▸ violák vezetője
    mariborske viole ▸ maribori violák
    Viole pa so navijale, nekaj dela so imeli možje postave z njimi le ob prihodu na štadion. ▸ A violák pedig szurkoltak, a rend éber őreinek csak akkor volt velük némi munkája, amikor megérkeztek a stadionhoz.

    4. tudi v pridevniški rabi (o barvi) ▸ viola
    viola barva ▸ violaszín
    Letošnjo jesen spet prihajajo v modo naravni in zdravi lasje, jesenski trend pa bo zopet vrnil nekaj priljubljenih viola odtenkov. ▸ Idén ősszel ismét a természetes és egészséges haj jön divatba, az őszi trend pedig visszahoz néhány közkedvelt violaárnyalatot.
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vrême temps moški spol

    aprilsko vreme temps d'avril, temps changeant comme en avril
    deževno vreme temps pluvieux (ali de pluie)
    lepo (slabo) vreme beau (mauvais ali vilain) temps
    nestanovitno vreme temps variable (ali changeant)
    pusto vreme temps maussade
    pasje vreme un temps de chien
    pri lepem vremenu par beau temps
    pri vsakem vremenu par tous les temps
    kakšno vreme je danes? quel temps fait-il aujourd'hui?, comment est le temps aujourd'hui?, quel temps avons-nous aujourd'hui?
    lepo (slabo) vreme je il fait beau (mauvais) temps, le temps est beau (mauvais)
    vreme dobro obeta, kaže le temps est prometteur
    vreme bo spet lepo le temps se remet au beau
    vreme se kvari, slabša le temps se gâte
    vreme se bo spremenilo le temps va changer
    vreme se bo držalo le temps se maintiendra
    vreme kaže na dež (na sneg) le temps est à la pluie (à la neige)
    izboljšanje (poslabšanje) vremena amélioration ženski spol (aggravation ženski spol) du temps
  • vsejáti (vséjem) perf.

    1. seminare

    2. pren. risvegliare:
    vsejati upanje risvegliare la speranza

    3. pog. perdere; dimenticare:
    spet sem vsejal dežnik ho perso di nuovo l'ombrello
  • vstópati (-am) | vstopíti (-im) imperf., perf.

    1. entrare:
    vstopati v dvigalo entrare nell'ascensore
    vstopati v avtobus salire sull'autobus
    vstopati skozi vrata entrare dalla porta
    vstopati po prstih, hrupno entrare in punta di piedi, rumorosamente
    vstopati v državo entrare in un paese

    2. entrare, penetrare; filtrare:
    skozi odprtino vstopa svetloba la luce penetra, filtra dalla fessura

    3. aderire, iscriversi, entrare:
    vstopati v stranko aderire a un partito

    4. (začenjati peti) entrare; (začenjati igrati) attaccare

    5. (začenjati delovati, biti) entrare:
    v književnost vstopa nova generacija in letteratura entrano, esordiscono le nuove leve
    vstopati v vojno s kom entrare in guerra con qcn.
    alp. vstopiti v steno attaccare la parete
    spet vstopiti rientrare
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto