Franja

veternus 3 (vetus) star: silentia Prud. Od tod subst. veternus -ī, m

1. starost: stat sacra senectae numine, nec solos hominum transgressa veterno fertur avos Stat.

2. stara nesnaga, stara umazanija: muscus, qui more compedis crura vitium devincta conprimit situ que et veterno macerat Col., totum corium veterno atque scabiosa macie exasperati Ap.

3. dremávica, dremávost, dremôtica (dremótica), dremótnost ali zaspanost (kot bolezen starih ljudi), letargíja, somnolénca, mrtvíca, starejše „zaspana bolezen“, mrtvica: num eum veternus aut aqua intercus tenet? Pl., morbo veterni consumptus est Amm.; occ. dolgo (dolgotrajno) spanje: tunc mirum in modum veterno pinguescunt Plin. (o medvedu); metaf. zaspanost, otopelost, ravnodušnost, flegmatičnost, mrtvilo, nedejavnost, nedelavnost: Cat., Col., Ap., Fl., Amm. idr., veternus civitatis, veternus civitatem occupavit Caelius in Ci. ep., torpere gravi veterno V., funesto arcere veterno H.

Winterschlaf, der, Tierkunde zimsko spanje; Winterschlaf halten spati zimsko spanje; künstlicher Winterschlaf Medizin hibernacija

Wohnschlafzimmer, das, soba za bivanje in spanje

засыпать, заснуть² v spanje se pogrezati, zaspati; (lj.) poginiti;
засыпает spanec ga obhaja

спячка f zimsko spanje; nevzdramno spanje; dremavost, zaspanost

agité, e [ažite] adjectif razburjen, nemiren, razburkan

mer féminin agitée razburkano morje
sommeil masculin agité nemirno spanje

aletargar [g/gu] omamiti, uspavati; pomehkužiti

aletargarse pogrezniti se v spanje, onemoči, omagati

beauty [bjú:ti] samostalnik
lepota, krasota; lepotica; mik, dražest
ironično lepotec

the Sleeping Beauty Trnuljčica
the beauty of it is najlepše na tem je
beauty shop, ameriško beauty parlor kozmetični salon
beauty sleep spanje pred polnočjo
beauty is but skin deep videz vara
my beauties moji dragi
beauty contest lepotna tekma

bed¹ [bed] samostalnik
postelja, ležišče; divan; žimnica; podstavek; podzidje; (jezersko, morsko) dno; rečno korito, struga
geologija plast, ležišče; gredica; brlog

bed of boards pograd
to be brought (ali put) to bed roditi
to be confined to one's bed biti priklenjen na posteljo
early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise rana ura zlata ura
to get out of the bed on the wrong side vstati z levo nogo
to go to bed iti spat
sleng go to bed molči!
hot bed topla greda, gnojak
to make the bed postlati posteljo
to die in one's bed umreti naravne smrti
figurativno narrow bed zadnje počivališče
bed of sickness bolniška postelja
as one makes one's bed, so one must lie kakor si postelješ, tako boš spal
pravno from bed and board od mize in postelje
bed of roses (ali down, flowers) udobno življenje, dober položaj
to take to bed bolan leči
bed of thorns težko življenje, neprijeten položaj
to turn down the bed pripraviti posteljo za spanje
weary bed bolniška postelja
to lie in the bed one has made nositi posledice svojega ravnanja

bienheureux, euse [bjɛnœrö, z] adjectif (pre)srečen; religion blažen; masculin, religion blaženec, zveličanec

un bienheureux hasard srečno naključje
dormir comme un bienheureux trdno in mirno spati, spati spanje pravičnega

broken [bróukən]

1. pretekli deležnik od break

2. pridevnik (brokenly prislov)
zdrobljen, razklan, razbit; prekinjen, pretrgan; presekan; sunkovit; v ježi izurjen, ukročen; spremenljiv (vreme)

broken bread, meat etc. ostanki kruha, mesa itd.
broken ground neravna tla; gričevnata pokrajina; preorana zemlja
broken horse v ježi izurjen konj
broken man izgubljenec
broken reed nezanesljiva opora
broken sleep moteno spanje
broken spirit pobitost, potrtost
broken money drobiž
broken stones gramoz
broken English slaba angleščina
broken iron staro železo
broken fleece odpadki volne
broken water razburkano morje
broken wind nadušljivost, naduha (konja)
broken soldier vojaški invalid
broken week teden s prazniki

coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati

se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal

čvŕst (-a -o) adj.

1. vigoroso, robusto, saldo:
čvrsta postava corporatura robusta

2. forte, deciso (tudi pren.):
čvrsta valuta valuta forte

3. solido

4. resistente; profondo:
čvrsto spanje sonno profondo

dēclīnō -āre -āvī -ātum (prim. gr. κλίνω, κλίνη)

I.

1.
a) trans. v drugo smer obrniti (obračati), odkloniti (odklanjati), odvrniti (odvračati): d. atomum Ci., (arietis) ictus laqueis exceptos L., ocellos Pr., non statim d. undam Cu. (o reki), pedamenta declinata Col. poševno stoječi; z adv., praep. in samim abl.: si quo inde agmen declinare voluissem L., si quā declinarent qui agebant ictum L., iter eo d. Cu., non se ab illo d. O. ne obrniti oči od njega, non prius ex illo flagrantia lumina d. Cat., d. paulum se extra viam Pl. obrniti, nares in alteram partem declinantur Cels., sese rectā regione viaï d. Lucr.; pesn. (litota): nec dulci declinat lumina somno V. ne obrne oči od sladkega spanja = nagne oči v sladko spanje.
b) intr. v drugo smer obrniti se, nagniti (nagibati) se, izogniti (izogibati) se: cohortes … declinavere paululum L., se, etiamsi in acie occurrerit, declinaturum L., declinare dixit atomum perpaulum Ci. Smer: Manlium iussit … ad se declinare L., vetus via regia nusquam ad mare declinans L. ki se nikjer ne nagiba k morju, quantum in Italiam declinaverat belli L., d. in fugam Cu., die iam in vesperum declinante Col. ko se dan že nagiba k večeru. Izhodišče: d. paulum viā militari Cu., rectā viā (pren.) Q., atomi errantes et de via declinantes Ci., d. paulum ad dexteram de via Ci., (d. de via tudi pren. = skreniti s poti dolžnosti: Ci., Gell.), d. a Capua Ci. ep., a recto itinere (pren. o govoru) Q.

2. pren.
a) trans. α) v drugo smer obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): d. suspicionem quaerentium Petr. iščoče odvrniti od sledi, aetate iam declinata Q. v visoki starosti, milites stupentis animi et naturali habitu declinati Gell. tope in omahljive nravi (čudi); s praep.: neque (mulierem) declinatam quidquam ab aliarum ingenio ullam reperies Ter. ki se po miselnosti razlikuje od drugih, ut declinet a proposito deflectatque sententiam Ci., rumoribus advorsat in pravitatem, secunda in casum, fortunam in temeritatem d. S. fr. (kaj na kaj zvračati, kaj čemu pripisovati), tako tudi: adversa in inscitiam Paeti declinans T. β) gram. besede pregibati (sklanjati, spregati, stopnjevati, izpeljevati): Varr., Q., in casus declinari Q. sklanjati se, verba declinata Q. izpeljanke; pri poznih slovničarjih je declinare le = sklanjati: Char., Don. idr. γ) ret. hoc oratio recta, illud figurā declinata commendat Q. prispodobni ali preneseni govor
b) intr. α) ogniti (ogibati) se čemu, izogniti (izogibati) se čemu, česa, odstopiti (odstopati) od česa, (za)pustiti kaj: ipse ab religione officii declinavit Ci., d. a malis Ci., a parvis delictis diligentius Ci., de statu suo Ci. ogniti se svojemu položaju ali izgubiti ga; abs.: magnā rerum permutatione impendente declinasse me paulum Ci. da sem se malo izognil. β) zaiti od česa, odmakniti se od česa, zastraniti od česa: aliquantum a proposito Ci., ut eo revocetur, unde huc declinavit oratio Ci., in hoc genus plerique cum declinavissent ab eo, unde profecti sunt, aberrarunt Corn., si qua in parte lubricum adulescentiae nostrae declinat, revocas T. γ) nagniti (nagibati) se k čemu, vda(ja)ti se čemu, naklonjen biti komu: coacti ab auctoribus iniuriae ad vindices futuros declinant L., plerique … ad discendum ius declinaverunt Q., d. in peius Q., Cyrus in asperam declinat Pholoën H.; abs.: paulatim declinat amor O. se sprevrže, se izpridi. δ) medic. na boljše se obrniti (obračati), odleči (odlegati): ubi ea (inflammatio) declinavit Cels., declinante morbo Plin., declinantibus doloribus Th. Prisc.

— II. occ. trans.

1. ogniti (ogibati) se komu, čemu, s poti iti komu, čemu, izmikati se komu, čemu, odbi(ja)ti koga, kaj: urbem unam mihi amicissimam declinavi Ci., non satis recte impetum d. (borilno) Ci., odbi(ja)ti, tako tudi (pren.): illa belua iudicii laqueos declinans Ci., invidiae impetum d. Iust.; d. victorem hostium exercitum Iust.

2. pren. odvrniti (odvračati) kaj, odbi(ja)ti kaj, odpovedati se čemu: vitia Ci., minas Clodii contentionesque Ci., ea, quae nocitura videantur Ci., impudicitiam uxoris T., ea maxime declinans, quorum recens flagrabat invidia T., d. societate culpae invidiam T., periculum, fatorum pericula, scelus Iust.

defraudar poneveriti; prevarati

defraudar el sueño motiti spanje

dormant [dɔ́:mənt] pridevnik
speč, mirujoč; skrit

to lie dormant spati zimsko spanje
dormant partner tihi družabnik
dormant capital mrtev kapital

dormidero uspavalen

dormidero m prostor za spanje goveda

dormir* [dɔrmir] verbe intransitif spati; figuré počivati; mirovati; stati (stojim); zaspati (sur quelque chose pri čem); biti ohlapno povešen (jadro)

laisser dormir pustiti spati, pustiti pri miru, ne se dotakniti
ne pas dormir de quelque chose ne moči spati zaradi česa
dormir à bâtons rompus spati s prekinitvami
dormir debout biti zelo zaspan
histoire féminin à dormir debout skrajno dolgočasna, neverjetna zgodba
dormir à la belle étoile spati pod milim nebom, na prostem
dormir comme un loir, une marmolte, une souche spati ko polh, kot ubit, ko klada
ne dormir que d'un œil (figuré) čuvati se, paziti se
dormir du dernier sommeil spati večno spanje
dormir sur une oreille, les yeux ouverts slabo spati, imeti rahlo spanje
dormir à poings férmés spati kot ubit
dormir sur les deux oreilles mirno, varno spati, biti pomirjen
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
dormir d'un profond sommeil, profondément globoko, trdno spati
dormir sur son travail počasi, brez vneme, zaspano opravljati svoje delo; spati pri delu
ne réveillez pas le chat qui dort (figuré) ne pogrevajte starih stvari
la fortune vient en dormant sreča pride k tistemu, ki ne stori ničesar, da bi jo dobil
qui dort dîne spanje prežene lakoto
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tihe vode globoko derejo

dormir [-ue/u-] uspavati; spati; prenočiti

dormir la siesta počivati po obedu
dormir la mona, dormir la zorra prespati pijanost
dormir la serena, dormir a cortinas verdes prenočiti na prostem
dormir con los ojos abiertos imeti lahko spanje
dormir a pierrra suelta brezskrbno (globoko) spati
dormir al raso, dormir al descubierto spati pod milim nebom
dormir como un tronco (un Iirón) spati kot polh
echarse a dormir leči k spanju
hacer dormir uspavati
a duerme y vela napol speč, napol buden
¡duerma V. sobre ello! prespite to!
dormir en Dios, dormir en el Señor umreti
dormirse zaspati; lenariti; zamuditi priložnost
no dormirse en las pajas biti buden (delaven)
volver a dormirse zopet zaspati
se me ha dnrmido el pie noga mi je zaspala

dormire

A) v. intr. (pres. dōrmo)

1. spati:
dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
dormirci sopra pren. prespati kaj

2. spati, biti nedejaven:
su, non dormire! daj no, zgani se!

3. pren. biti brez skrbi:
puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
dormire tra due guanciali biti brez skrbi

4. umreti, biti mrtev:
dormire nel Signore umreti v Gospodu

5. pren. spati, mirovati, počivati:
i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

B) v. tr. prespati:
dormire la grossa spati mirno spanje
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
dormire il sonno eterno spati večno spanje
PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka