Franja

narav|a² ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
druga narava die zweite Natur
(globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
(natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe narave ein ängstliches Gemüt
po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
enak po naravi wesensgleich
različen po naravi wesensverschieden
soroden po naravi wesensverwandt
razlika po naravi der Wesensunterschied
v naravi stvari in der Natur der Sache
to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

parēnte m, f

1. sorodnik, sorodnica:
parenti stretti ožji sorodniki, ožje sorodstvo

2. knjižno roditelj

3. pren. sorodna, podobna stvar:
l'appetito è parente della fame tek je soroden, je blizu lakoti

pomensk|i [é] (-a, -o) Bedeutungs- (slovar das Bedeutungswörterbuch)
pomensko soroden sinnverwandt

sinonim|en (-na, -no) synonym, synonymisch, sinngleich, gleichbedeutend (mit); (po smislu soroden) sinnverwandt

smis|el¹ moški spol (-la …) der Sinn; der Sinngehalt (besede Wortsinn, dobesedni Literalsinn, življenja Lebenssinn, Sinn des Lebens)
smisel vrtenja matematika der Drehsinn ➞ → smer
figurativno der Sinn, der Zweck, cele zadeve: der Zweck der Übung
dajanje smisla die Sinnverleihung
kriterij smisla das Sinnkriterium
imeti smisel Sinn haben
ne imeti smisla keinen Sinn haben, besede, govorjenje ipd.: keinen Sinn ergeben
ki je izgubil vsak smisel sinnentleert
ki pači smisel sinnentstellend
brez vsakega smisla sinnlos
po smislu sinngemäß
po smislu soroden sinnverwandt
zvest po smislu sinngetreu
sorodnost po smislu die Sinnverwandtschaft
v tem smislu insoweit, in diesem Sinne
v ožjem smislu in strengem Sinne

ἀγχί-θεος 2 ep. bogovom blizu, soroden, v rodu z bogovi.

ἀδελφός 3 (voc. ἄδελφε) [Et. ἀ copul. in δελφύς = uterus, sorojeni] bratovski, sestrinski; podoben, enak, soroden, soglasen; subst. ὁ brat; NT stričnik, sorodnik, sovernik.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

αὔθ-αιμος 2 αὐθ-αίμων 2 (αἷμα) poet. istokrven, soroden, v rodu; brat, sestra.

αὐθ-όμαιμος 2 poet. istokrven, soroden, sorodnik, brat, sestra.

γνωτός 3 in 2 ep. in poet. (γνῶναι) 1. poznan, znan, soroden; subst. sorodnik, brat, sestra. 2. poznaten, razumljiv.

ἐγγενής 2 (ἐγ-γίγνομαι) rojen v, domač(in); θεοί domači bogovi; soroden, prirojen νοῦς; κακά trpljenje (nesreče) lastnega rodu; adv. ἐγγενῶς s prirojeno (očetovsko) zvestobo.

ἐμ-φῡ́λιος 2 (φῦλον) ep. ion. poet. ἔμφῡλος 2 domač, soroden, γῆ domovina, αἷμα umor sorodnikov, ὁ ἐμφύλιος sorodnik, πόλεμοι, στάσις državljanska vojska.

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

ὅμ-αιμος 2 ion. poet. (ὁμος, αἷμα) ὁμ-αίμων 2, gen. ονος (αἷμα) soroden, istoroden; subst. brat, sestra.

ὁμο-γενής 2 (γένος) 1. istega rodu, soroden. 2. act. poet. skupno rodeč (O. R. 1361.; drugi pišejo: ὁμολεχής).

ὁμό-σπλαγχνος 2 (σπλάγχνα) poet. (od) iste matere, soroden; subst. οἱ sorodniki.

ὁμό-σπορος 2 (σπείρω) poet. 1. skupaj vsejan; (od) istih starišev, soroden; subst. ὁ, ἡ brat, sestra. 2. skupaj posejan, γυνή ki je bila poprej žena drugega moža.

ὁμό-φῡλος 2 (φῦλον) 1. istega rodu ali iste vrste, istovrsten; subst. θοὐμόφυλον, τό isti rod, rojaštvo, rojaki. 2. soroden, sorodnik.