Franja

guarapo moški spol sok (žganje) iz sladkornega trsta

Gurkensaft, der, kumarični sok

Himbeersaft, der, malinov sok, malinovec

Holundersaft, der, bezgov sok

humeur² [ümœr] féminin, vieilli vlaga, sok v organskem telesu

humeur vitrée (anatomie) steklovina
humeur aqueuse vodna tekočina v očeh
humeurs pluriel froides (médecine, populaire) bezgavke

humor moški spol telesni sok; narava, čud; (veselo) razpoloženje, humor

buen humor dobra (vesela) volja
mal humor slaba volja
estar de mal humor slabe volje biti
hacer a. de mal humor nerad kaj narediti
humor de patíbulo obešenjaški humor
humor de perros čemerna volja
llevarle (seguirle) a uno el humor vdati se volji kake osebe
humores pl slabo počutje

hūmor, bolje ūmor -ōris, m ([h]ūmēre) mokrota, vlaga, vlažnost, tekočina: Cels., Pers., Plin., Ap., Amm. idr., exurgebo quicquid umoris tibist (= tibi est) Pl., et ego amoris aliquantum habeo [h]umorisque etiam in corpore Pl., nares umorem semper habent Ci., umor et calor Ci., aliud a terra sumpsimus, aliud ab umore, aliud ab igni Ci., totius umorem saccatum corpori' (= corporis) fundunt Lucr. seč, hostem rubor occupat umor Lucr. kri, (h)umor Bacchi ali musti vino, paludis V., umor in genas labitur H. solze, rosidus umor Cat. rosa, gramen … umor alebat O. voda, umor aquae O., lacteus (h)umor O. mleko, circumfluus h. O. zemljo obdajajoče morje, caret ōs (h)umore O. usta so suha, tellus in aquas rarescit; in auras umor abit O., radices humore subeunte Cu., graves … avide hausto humore non sustinere arma … poterant Cu., Tiniae inglorius h. Sil.; v pl.: umores marini ali nimis concreti umores Ci., raptis humoribus aestu O., siccare humores Min. telesne sokove.

2. occ.
a) (izpodnebna) vlaga: ne deserat umor harenam V., dulce (okrepčilo) satis umor V.
b) redilni sok rastlin: ipsa satis tellus … sufficit umorem V., superat tener omnibus (arvis) umor V.

humo(u)r¹ [hjú:mə] samostalnik
humor, razpoloženje, temperament, šegavost
množina norčije, šale
zgodovina telesni sok

in the humo(u)r for s.th. razpoložen za kaj, pri volji za kaj
good (ill) humo(u)r dobra (slaba) volja
out of humo(u)r slabe volje, ozlovoljen
sense of humo(u)r smisel za humor
when the humo(u)r takes him kadar je pri volji
zgodovina cardinal humo(u)rs glavni telesni sokovi (kri, sluz, žolč itd.)
aqueous (ali vitreous) humo(u)r steklovina v zrklu

jágodovec -vca m rakija, sok od jagoda

Johannisbeersaft, der, ribezov sok

jujube [žüžüb] masculin, botanique žižulek (sad); žižulkov sok (proti kašlju)

Jus², die/das, sok od pečenke

juter [žüte] verbe intransitif dajati sok, biti sočen; populaire kapljati, curljati

cette pipe jute ta pipa kaplja, pušča

Kernsaft, der, Biologie jedrni sok, kariolimfa

Kirschsaft, der, češnjev sok

lāc (starejše lacte ali lact, gl. opombo spodaj), gen. lactis, n (prim. gr. γάλα, gen. γάλακτος in [pri Hom.] γλάγος mleko)

1. mleko: lac equinum Varr., leaenae O., asininum Cels., bubulum, vaccinum Plin., novum V. ali recens O. (o)presno mleko, sveže mleko, mleko izpod krave, coactum O. ali concretum kislo, skrknjeno ali usedeno mleko, pressum V. ali coagula passum O. usirjeno (sesirjeno) mleko, sir, niveum O., alienum Gell. mleko druge ženske, lacte atque pecore vivere C., lacte, caseo, carne vesci Ci., ut paene cum lacte nutricis errorem suxisse videamur Ci., lac dare O. dojiti, flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., a lacte cunisque Q. od mladih nog, od zibeli; kot daritev: Silvanum lacte piabant H.; preg.: lac gallinaceum Petr., Plin. „kurje mleko“ = čudna, redka stvar (prim. slov. reklo: „po ptičje mleko poslati“, „vse ima, le ptičjega mleka ne“), neque lac lacti(s) magis est simile quam ille ego similest mei Pl. (prim. Pl. Menaechmi 5, 9, 30; Miles glor. 2, 2, 85); o ljubki sladkosti: in melle sunt linguae sitae vestrae atque orationes lacteque Pl., satiari velut quodam iucundioris disciplinae lacte Q.; pesn. meton. mlečna (mlečnobela) barva: cetera lactis erant O.

2. metaf. rastlinski ali mlečni sok, mleček: Cels., Plin., quarum (herbarum) de lacte soporem Nox legit O., nigri (črnega = hudega) cum lacte veneni V.

Opomba: Nom. lacte: Enn. et Caecil. ap. Non., Ca. et Varr. ap. Char., Ca., Pl., Petr., Plin., Ap.; acc. m. lactem Petr., Ap., Gell.; lactem ali (inačica) lacte: Cael., It. Nom. lact: Varr. ap. Non., Aus., M.

lāser -eris, n (prim. lāserpīcium)

1. jelenovčev sok, „vražje govno“, „ôžnik“, azafetida (Asa foetida), na zraku strjen smolnati mleček, ki ga daje rastl., imenovana lāserpīcium ali sirpe = jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“ (Ferula asa foetida Linn.): Cels., Col., Plin., Ap., Marc., L., Cyrenaicum Col., P. Veg. (gr. ὀπὸς Κυρηναϊκός); šalj.: l. Arretinum Augustus ap. Macr. (o Mecenatu).

2. bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“: laseris radix ali radicula Plin. — Soobl. lāsar -aris, n: Plin.

latex [latɛks] masculin, botanique mleček, mlečni sok

laudanisé, e [lodanize] adjectif vsebujoč opijev sok

lemon juice [léməndžu:s] samostalnik
limonov sok