Franja

žȗt žúta žúto, dol. žûtī žûtā žûtō rumen, žolt: -a boja; ti si još žut oko kljuna ti si še premlad, da bi mogel, smel govoriti; žut dukat; -a medžidija rumen turški zlatnik; -a mjed medenina; -a groznica med. rumena mrzlica (tropska bolezen); -a majica v kolesarskem športu; -a pjega, pega, mrlja pega na očesni mrežnici; -a štampa bulvarski, politikantski intrigantski tisk; -a traka rumeni trak za Žide pod fašizmom; -o tijelo, telo anat. žleza z notranjim izločanjem, rumeno telesce; -i lopoč bot. rumeni lokvanj, rumeni blatnik, Nuphar luteum

ἀγ-ήνωρ, ορος, ὁ, ἡ (ἄγαν, ἀνήρ) ep. možat, hraber, srčen, smel, ponosen, prevzeten – θυμὸς ἀγήνωρ prevzetnost.

ἄδυτον, τό (ἀ, δύω) najsvetejše (kamor je smel samo duhovnik stopiti), svetišče.

ἀνα-πετάννῡμι, -νύω [ep. aor. ἀνεπέ-τασσα, imper. ἀμπέτασον, pf. pass. 3 pl. ion. ἀναπεπτέαται] 1. razprostiram, razvijam, razpenjam ἱστία. 2. odpiram πύλας, βλέφαρα; pt. pf. ἀναπεπταμένος odprt πέλαγος, σανίδες; drzen, smel, ὄμματα pogled.

ἀπο-κινδῡ́νευσις, εως, ἡ nevaren (smel) poskus, pogumno delo.

ἀπο-κινδῡνεύω 1. act. poskušam kaj odločilnega, napravim smel poskus ἔν τινι; začnem nevaren boj πρός τινα s kom, spravim v nevarnost. 2. pass. pridem v nevarnost, sem v nevarnosti χρήματα.

ἀ-σπούδαστος 2 (σπουδάζω) poet. kar se ne sme delati, kar ni vredno prizadevanja, slab; σπουδάζω ἀσπούδαστα hitim z nesrečno vnemo, σπεύδω ἀσπούδαστα pečam se s stvarmi, s katerimi bi se ne smel.

θαρσαλέος, at. θαρραλέος 3 (θάρσος) 1. a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; θαρσαλεώτερον ἔσται (podjetje) bo bolj drzno; τὸ θαρσαλέως ἔχειν pogum, hrabra razpoloženost, θαρσαλέως ἔχω πρὸς θάνατον pogumno grem smrti nasproti (= zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen; θαρσαλέον ἐστὶ ποιεῖν mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. τὸ θαρραλέον a) drznost, smelost; b) varnost, ἐν τῷ θαρσαλέῳ εἰμί sem v varnosti.

θαρσέω, θαρρέω (θάρσος) 1. a) sem hraber, pogumen, srčen, trdno upam; ne plašim se, ne bojim se; aor. ohrabril, osrčil sem se; θαρσήσας brez strahu; θαρσέω πάντα ne bojim se ničesar; θάρρει zanašaj se, ne boj se, bodi brez skrbi; b) sem predrzen, smel. 2. θαρρέω τὰς μάχας imam pogum za kaj, grem pogumno v boj, τινά ne bojim se koga, zaupam komu. 3. zanašam se na koga (kaj), opiram se na kaj τινί. 4. περί τινος: οὐ θαρςῶ περὶ Αἴαντος v skrbeh sem, bojim se za. 5. z inf. ali ὅτι uverjen sem, da, trdno zaupam, drznem se; pt. θαρρῶν pogumen, drzen.

θρασυ-μέμνων 2, gen. ονος (μένω) ep. pogumno vztrajajoč, srčen, drzovit, smel.

ἰταμός 3; adv. -ῶς (ἰ-έναι) (pre)drzen, smel, drzovit, nesramen.

μαίνω [Et. iz μανjω, mn̥j-ó, kor. men, misliti; lat. mens, memini (iz mem°nai), moneo; slov. meniti, pa-met, strslov. pamętь (iz -mn̥ti-), nem. mah-nen (stvn. manēn), gršk. Μέντωρ. – Obl. aor. ἔμηνα; pf. μέμηνα s prez. pom. = μαίνομαι; fut. med. μανοῦμαι, aor. pass. ἐμάνην]. 1. act. razjarim, razkačim τινά. 2. pass. a) besnim, divjam, razsajam, sem obseden (blazen, zaslepljen), τόλμῃ sem smel do drznosti, izgubim pamet; b) sem od Bakha navdušen ὑπὸ τοῦ θεοῦ, rojim, sem pijan.

μέλλω [impf. ἔμελλον in ἤμελλον, fut. μελλήσω, aor. ἐμέλλησα, adi. verb. μελλητέον] 1. nameravam, mislim, hočem kaj storiti z inf. a) fut. μέλλεις γὰρ ἀφαιρήσεσθαι ἄεθλον nameravaš me oropati, θήσειν γὰρ ἔτ' ἔμελλεν ἐπ' ἄλγεα Τρωσίν hotel je T. še bolesti (nadloge) poslati, καὶ δή μιν τάχ' ἔμελλε δώσειν ravno ga je hotel izročiti, μέλλω ὑμᾶς διδάξειν hočem vas poučiti; b) praes. ἀλλ' ὅτε δὴ ἄρ' ἔμελλε οἶκόνδε νέεσθαι ko se je hotel domov vrniti, οἶσθα οὖν, ὃ μέλλεις νῦν πράττειν veš, kaj sedaj nameravaš storiti; c) aor. τοὺς μηδὲ μελλήσαντας γενέσθαι ki niso niti nameravali to postati; včasih se inf. izpusti, ako se iz zveze lahko dostavi; d) pt. τὸ μέλλον, τὰ μέλλοντα bodočnost, prihodnost, ὁ μέλλων βίος bodoče (prihodnje) življenje. 2. moram kaj (pre)trpeti, usojeno, namenjeno mi je, more se, sme se, pričakovati je a) po volji (odredbi) usode: ἅ ῥ' οὐ τελέεσθαι ἔμελλεν kar se pa ni imelo izpolniti, čemur ni bila usojena izpolnitev, οὐκ ἂρ' ἔμελλε ἐπανελθεῖν ni mu bilo usojeno, se vrniti, ἔμελλον ἔτι ξυνέσεσθαι ὀιζυῖ πολλῇ usojeno mi je bilo, da pretrpim še mnogo zla, ἐπεὶ οὐκ ἔμελλον ἑταίρῳ ἐπαμῦναι ker nisem smel (mogel) svojemu tovarišu pomagati; ὄρνεις, ὧν ὑφηγητῶν ἔμελλον κτενεῖν πατέρα τὸν ἐμόν ki so oznanile, da bom svojega lastnega očeta umoril, ἔστω τὸ μέλλον naj se zgodi, kar se mora zgoditi; b) po človeški naredbi: ἔμελλον γὰρ θεύσεσθαι (οἱ ἵπποι) morali bi bili teči za tekmo; c) moram (po naravnem razvoju): μέλλεν μέν ποτε οἶκος ὅδ' ἀφνειὸς ἔμμεναι svoje dni je morala biti ta hiša bogata, καὶ λίην σέ γ' ἔμελλε κιχήσεσθαι κακὰ ἔργα morala te je nesreča zadeti, ker …; včasih slovenimo μέλλω z besedami: morebiti, pač, gotovo: μέλλω που ἀπέχθεσθαι Διὶ πατρί gotovo me Zevs sovraži, οὕτω που Διὶ μέλλει φίλον εἶναι tako mora pač biti Zevsu všeč, κελευσέμεναι δέ σ' ἔμελλε δαίμων kakšen bog ti je pač to ukazal, μέλλει πού τις καὶ φίλτερον ἄλλον ὀλέσσαι morebiti je izgubil; inf. se pogosto izpusti: τί οὐ μέλλω; zakaj ne bi? πῶς γὰρ οὐ μέλλει; zakaj neki ne? seveda; τί δ' οὐκ ἔμελλον; kajpada. 3. obotavljam se, odlašam, pomišljam se (= hočem storiti, pa ne storim) z inf. aor. ali praes.; μακρὰ μέλλω dolgo se obotavljam; pass. μέλλεταί τι odlaša se kaj, zamudi se kaj.

πολύ-τλας, ὁ (samo nom.), πολυ-τλήμων ονος ὁ, ἡ (τλῆναι) 1. ep. kdor mnogo pretrpi, velik trpin, vztrajen, stanoviten. 2. poet. smel, drzen.

προ-χωρέω 1. grem naprej, dalje se pomikam, napredujem, prodiram πρός, εἴς τι, ἐπί τινα, ἐπ' οἴκου grem domov, prihajam. 2. pren. napredujem, uspevam; imam uspeh, posreči se mi, gre mi od rok, τὰ ἱερά žrtve se posrečijo, so ugodne. – impers. προχωρεῖ (μοι) imam uspeh, gre mi od rok, primerno, prikladno, prijetno, mogoče je, uspeva; ἐγένετο πορεύεσθαι ἔχοντι ὅ τι προχωροίη(sc. ἔχειν) smel je popotovati imajoč to, kar mu je bilo koristno (prikladno) = s tem, kar je ravno imel pri sebi.

σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.

τάλᾱς, τάλαινα, τάλαν (gl. τλῆναι) [gen. τάλανος, voc. τάλαν, sup. ταλάντατος] 1. trpeč, beden, nesrečen, ubog, reven. 2. predrzen, nesramen, smel.

τλήμων, ονος, ὁ, ἡ, dor. τλᾱ́μων 1. a) trpeč, potrpežljiv, vztrajen, stanoviten; b) podjeten, (pre)drzen, smel, nesramen. 2. beden, nesrečen; subst. nesrečnik, siromak.

τολμηρός 3 (τόλμη) (pre)drzen, smel, nesramen.

ὑβριστικός 3 (ὕβρις) prevzeten, (pre)drzen, smel; zloben, nasilen, razuzdan, razposajen; o živalih: besen, divji, neukročen, τὸ ὑβριστικόν prevzetnost.