Franja

abuse² [əbjú:z] prehodni glagol
zlorabljati; slabo ravnati; zmerjati; obrekovati; (raz)žaliti; (o)sramotiti; izdati

abūtor -ūtī -ūsus sum

I.

1. docela porabiti (porabljati), potrošiti; star. in pesn. z acc.: Ter., Ca., aurum, argentum, tantam rem patriam Pl., suam vim Lucr., prim.: quippe, quas (divitias) honeste habere licebat, abuti per turpitudinem properabant S.; navadno z abl.: omni tempore Ci.

2. pren. dodobra porabiti (porabljati) kaj, okoristiti (okoriščati) se s čim, izkoristiti (izkoriščati) kaj: hac libertate ille abusus est Ci. se je poslužil, vestro consessu ... pro summa solitudine abuti Cl. čislati, kakor bi ne bilo nikogar tod, sagacitate canum ad utilitatem nostram abutimur Ci., abuti hostium errore L., libero mendacio L. lagati na vsa usta, brezobzirno, suo iure Plin. iun.

— II. zlorabiti, v slabo obrniti (obračati); star. z acc.: sapientiam tuam Pl.; navadno z abl.: patientiā nostrā Ci., legibus ad quaestum Ci., militum sanguine C. po nepotrebnem kri ... preli(va)ti, insolenter et immodice indulgentiā populi Rom. L., immodicā libertate Cu.; s predik. abl.: scorto sorore nostrā Vulg.; occ. (ret. in gram.) v nepravem pomenu rabiti: Q., Suet., abutimur verbis propinquis (soznačnice) Ci.

Opomba: Obl. s pass. pomenom: ab rege abutamur Varr. ap. Prisc., abuti Val. Max., abusa (sunt) Pl., abusis locis Hortensius ap. Prisc., abutendus Suet.

acriminar obdolžiti, obtožiti; slabo kaj tolmačiti

aegritūdō -inis, f (aeger)

1. slabo počutje, slabost = lahna obolelost: Col., Mel., Plin. in pozni pisci, aegritudine fessus sive simulato morbo lecticā delatus T., opperiens aegritudinem, quae rursum Germanico acciderat T. slabost, ki je zopet prevzela Germanika.

2. pren. duševna bolečina, žalost, skrb, nejevoljnost: Pl., Ter. idr., nostri sollicitudinem, molestiam, angorem propter similitudinem corporum aegrorum aegritudinem nominaverunt Ci., aegris corporibus simillima animi est aegritudo Ci., nimis molliter aegritudinem pati S., aegritudinem animi dissimulare L.

affagottato agg. slabo oblečen

all-overishness [ɔ:lóuvərišnis] samostalnik
pogovorno slabo počutje

arañar raz-, s-praskati, raziti (steklo); (raz)riti; skupaj zagrebsti; slabo igrati (na gosli), škripati

arañarse oprasniti se

ärgern jeziti, spravljati v slabo voljo, (necken) dražiti; sich ärgern jeziti se, hudovati se; sich krank/blau/schwarz ärgern zboleti/pomodreti/počrneti od jeze

assassinare v. tr. (pres. assassino)

1. umoriti (zahrbtno)

2. pren. uničiti, poškodovati, prizadeti, škodovati:
assassinare la reputazione di qcn. škodovati ugledu nekoga

3. pren. slabo izvesti, zonegaviti, popačiti:
assassinare un brano musicale zonegaviti skladbo

asthénique [-nik] adjectif slaboten, slabo razvit, asteničen

awfulness [ɔ́:fulnis] samostalnik
groza, strah
pogovorno neprijetnost; slabo obnašanje

badly [bǽdli] prislov (primernik worse, presežnik worst)
hudo slabo, nezadostno; zelo, nujno

to be badly off slabo se imeti, trpeti pomanjkanje, živeti v bedi
I want it badly nujno potrebujem

bâiller [bɑje] verbe intransitif zehati, zevati; slabo se zapirati (vrata); gube delati (blago)

bâiller à se décrocher la mâchoire zehati, da si skoraj čeljust izpahnemo
bâiller de sommeil, de faim zehati od spanca, od gladu
bâiller aux corneilles zijala prodajati
faire bâiller dolgočasiti, uspavati

bȁležiti -īm
1. gl. balegati: krava mnogo baleži
2. ekspr. šušmariti, slabo delati: Kako taj majstor radi? -- Nikako, samo baleži

balordo

A) agg.

1. neumen; bedast, nesmiseln:
idea balorda bedasta ideja, domislica

2. zmeden, omotičen, omamljen:
mezzo balordo dal vino okajen od vina

3. neuspel, slabo narejen, pokvarjen:
merce balorda pokvarjeno, slabo blago

4. malovreden, ničvreden, nezanesljiv:
vita balorda ničvredno življenje

B) m (f -da) bedak, budalo

baracca f

1. baraka, lesenjača:
piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu

2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
mandare avanti la baracca za silo se prebijati

3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
andare in baracca propasti, iti po zlu

4.
far baracca veseljačiti

barbino

A) m pomanjš. od ➞ barba bradica

B) agg.

1. ozkosrčen, omejen, malenkosten

2. skrpucan, slabo narejen:
fare una figura barbina osmešiti se, osramotiti se

3. tečen, težek, nadležen

bećàruša ž
1. ekspr. punca, deklina: pije, bećaruša, šampanjac bolje nego bilo koji od nas
2. mladostni mozolj na obrazu
3. slabo žganje

béka ž, bêka ž slabš. slabo žganje

be on neprehodni glagol
dogajati se; biti na programu; slabo naleteti

be on s.o. ne marati koga
be on to nenehoma grajati, sitnariti