Franja

Zadetki iskanja

  • pozabljív forgetful; oblivious

    biti pozabljív za (imeti slab spomin za) to be forgetful of, to have a poor memory for
  • poznán(ec), poznánka conocido (m) , -da (f)

    biti poznan kot slab denar ser archiconocido
    on mi ni poznan no le conozco
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • prevódnik (-a) m fiz. conduttore:
    dober, slab prevodnik buon, cattivo conduttore
    baker je prevodnik elektrike il rame è un buon conduttore di elettricità
  • pridel|ek [é] moški spol (-ka …)

    1. die Ernte (koruze Maisernte, krompirja Kartoffelernte, riža Reisernte, rži Roggenernte, povprečni Durchschnittsernte, rekordni Rekordernte), der Ernteertrag
    slab pridelek die [Mißernte] Missernte
    dober pridelek gute Ernte, der Erntesegen
    izpad pridela der Ernteausfall
    obeti glede pridelka Ernteaussichten
    lasten pridelek eigenes Wachstum
    pobrati pridelek ernten, die Ernte einbringen

    2.
    pridelki množina Erzeugnisse množina, Bodenerzeugnisse množina
    škoda na pridelkih der Flurschaden
    tatvina poljskih pridelkov der Felddiebstahl
  • prilično ziemlich, einigermaßen
    prilično slab mittelmäßig
  • primér example; instance; case; illustration; (vzorec) model, pattern

    kot na primér... such as...
    za primér, kot primér as an example, as an illustration; by way of example
    na primér for instance, for example, e.g.
    v tem priméru in that case, in this instance
    v vsakem priméru in any case, at any rate
    v priméru, da... in case...
    za vsak primér at all events
    v najslabšem priméru at the worst, if the worst comes to the worst
    v skrajnem priméru at a stretch, (največ, maksimalno) at the outside
    brez priméra matchless, unparalleled, unprecedented
    jaz, na primér... I, for one,...
    po priméru... following the example of, in imitation of
    v najboljšem priméru at the best
    v devetih primérih od desetih nine times out of ten
    precedenčen primér precedent
    slab primér a poor example
    svarilen, strašilen primér a deterrent example, an awful warning
    kričeč primér a blatant case (ali example)
    šolski primér a copybook case, a test case
    tipičen, šolski primér test case
    smrtni priméri fatal cases pl
    moramo biti pripravljeni za vsak primér we must be ready for any contingency
    krutost, ki nima (ji ni) priméra an act of unexampled (ali unprecedented) cruelty
    dati primér to set an example
    dajati dober primér komu to set a good example to someone
    vzemi brata za primér! follow your brother's example, model yourself on your brother
    kaznovati koga za primér (zgled) to make an example of someone
    postaviti kot primér to set an example
    navesti kot primér to exemplify, to instance, to cite as an example
    naj vam navedem le nekaj primérov let me cite a few instances only
    slediti priméru kake osebe to follow someone's example
    služiti za primér to exemplify, to serve as an example
    primere nudi... examples are afforded by...
    ti priméri naj zadoščajo these instances may suffice
  • primér

    1. (zgled) ejemplo m

    na primer, za primer por ejemplo, lit verbigracia (krajšava: p. ej.; v. gr.)
    svarilen primer ejemplo aleccionador
    šolski primer ejemplo clásico
    brez primera sin ejemplo
    dati primer poner un ejemplo
    da(ja)ti dober (slab) primer dar buen (mal) ejemplo
    navesti kot primer poner por caso
    rabiti za primer servir de ejemplo
    vzeti primer po tomar ejemplo de
    vzeti za primer tomar por ejemplo

    2. caso m

    v primeru, da ... supongamos que...; en caso (de) que...(subj)
    v vsakem primeru, za vsak primer en todo caso
    v nobenem primeru en ningún caso
    v najboljšem primeru en el mejor caso, en el caso más favorable
    v najslabšem primeru en el peor caso; poniéndonos en lo peor
    v tem primeru en ese (ali tal) caso; siendo así
    v ponovnem primeru (en) caso que se repita, en caso de reincidencia
    v večini primerov en la mayoría de casos
    so primeri, ko ... hay (ali se dan) casos en que...
  • priprávljen (-a -o) adj.

    1. preparato, approntato, predisposto; pronto; apparecchiato, allestito:
    za vsako stvar ima pripravljen odgovor non c'è cosa per cui non abbia pronta una scusa
    kandidat je dobro pripravljen il candidato è preparatissimo

    2. preparato, disposto:
    koliko ste pripravljeni odšteti za darilo quanto è disposto a spendere per il regalo
    šport. pozor, pripravljeni, zdaj! attenti, pronti, via!
    bodite pripravljeni na vse, oče je slab siate preparati a tutto, le condizioni del padre sono gravissime
  • pri|ti1 (-dem) prihajati

    1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
    ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
    ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
    priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
    nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
    opotekaje se priti hereinwanken
    priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen

    2.
    hoteti priti -wollen
    (skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
    moči priti -können
    (skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
    morati priti -müssen
    (nazaj zurückmüssen …)
    prositi koga, naj pride: sem herbitten
    dol herunterbitten
    noter hereinbitten

    3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen

    4.
    daleč priti figurativno es weit bringen
    priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
    priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
    priti skupaj zusammenkommen
    njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
    priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
    priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen

    5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
    |
    priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
    milijona: es bringen auf, kommen auf
    priti do besede zu Wort kommen
    priti do dna auf den Grund kommen
    priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
    priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
    ne priti do sape figurativno sprachlos sein
    priti iz kommen aus
    priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
    priti iz rabe ungebrauchlich werden
    priti iz vaje aus der Übung kommen
    priti k kommen zu
    priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
    priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
    priti na boljše sich verbessern
    priti na boben unter den Hammer kommen
    priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
    priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
    priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
    priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
    priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
    priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
    priti na pomoč zu Hilfe kommen
    priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
    priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
    priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
    priti na vrsto an die Reihe kommen
    priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
    priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti4
    priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
    priti ob dober glas in Verruf kommen
    priti ob sapo außer Atem kommen
    priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
    priti od srca von Herzen kommen
    priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
    priti pred kommen vor
    priti pred sodišče vor Gericht kommen
    priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
    priti v igro ins Spiel kommen
    priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
    priti v navado zur Gewohnheit werden
    priti v nevarnost Gefahr laufen
    priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
    ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
    priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
    priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
    priti v zadrego in Verlegenheit kommen
    priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
    priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
    priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
    |
    eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
    kdor prvi pride wer zuerst kommt
    naj pride, kar hoče komme, was da wolle
    nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
    počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
    presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
    za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
    pridem takoj bin gleich zurück
  • račúnar, -ka calculateur, -trice moški spol, ženski spol , arithméticien, -ne moški spol, ženski spol

    biti dober (slab) računar être bon ali fort (faible) en calcul
  • réd1 -a order; (odlikovanje) decoration; (ocena) mark; (urejenost) tidiness

    brez réda in disorder
    v rédu (kot treba) in due order
    v vzornem rédu in apple-pie order, shipshape, all shipshape and Bristol fashion
    po abecednem rédu in alphabetical order, alphabetically
    po vrstnem rédu by turns, one after the other
    zaradi réda (pravilnosti) for regularity's sake
    v gosjem rédu in single (ali Indian) file
    v rédu! all right!, O.K.!; okay!
    besedni réd word order
    bojni réd battle array, order of battle
    cestni prometni réd traffic regulations pl
    dnevni réd order of the day, agenda
    vozni réd (railway, bus) timetable
    vrstni réd order of precedence
    Red hlačne podveze Order of the Garter
    frančiškanski réd religija Order of St. Francis of Assisi
    kapucinski réd Order of Capuchins
    meniški réd monastic order
    nemški viteški réd Teutonic Knights
    viteški réd order of knighthood
    templarski réd Knights Templars
    družbeni réd social order
    smisel za réd sense (ali love) of order
    mir in réd law and order
    nekaj ni v rédu v njegovi glavi (figurativno) he has a screw loose (in his head)
    to ni v rédu (prav) this is not right (ali proper), this is not as it should be
    račun je v rédu the bill (ali account) is correct
    z njo ni nekaj v rédu there is something amiss (ali wrong) with her
    soba je v najlepšem rédu the room is in apple-pie order
    vse je v rédu all is in order, all is right
    biti na dnevnem rédu to be on the agenda
    dobil je dober (slab) réd (v šoli) he got good (bad) marks
    sedaj je stvar v rédu the matter is settled now
    dati, spraviti v réd to put in order, to tidy, to make tidy
    imam rad réd I like things tidy (ali shipshape)
    manjka mu réda he lacks order, he is unmethodical
    vse iz réda spraviti to throw everything out of gear
    držati, vzdrževati réd to keep order
    obdržati na dnevnem rédu to keep on the agenda
    pozvati k rédu (npr. demonstrante) to call to order
    priti iz réda to come out of order
    (v)stopiti v (cerkveni) réd to take holy orders, to go into the Church
    zopet vzpostaviti réd to restore order
  • res [é]

    1. je/ni res: wahr
    to je/ni res das ist/ist nicht wahr
    to že ne bo res das ist kaum wahr
    figurativno to ni več res das ist schon gar nicht mehr wahr

    2. (dejansko, v resnici) wirklich, tatsächlich, in der Tat (hiša je res toliko vredna das Haus ist wirklich/tatsächlich [soviel] so viel wert)
    ali je res tako? ist es wirklich/tatsächlich so?
    res v redu/slab wirklich in Ordnung/wirklich schlecht
    a res? So?/Tatsächlich?/Wirklich?

    3. (prav zares) echt (to je res vrzel das ist eine echte Lücke; res se je potrudil er hat sich echt angestrengt; v tej točki je pa res prišlo do sporov das ist der Punkt, wo es auch echt zu Auseinandersetzungen gekommen ist)

    4. (zagotovo) wahrlich (to res ni nobeno veselje das ist wahrlich kein Vergnügen)

    5.
    kar je res, je res, … (treba je priznati) zugegeben …
  • senc|a [é] ženski spol (-e …)

    1. der Schatten (tudi figurativno), ostra: Schlagschatten, polna: Kernschatten, telesa: Körperschatten
    Zemljina senca astronomija Erdschatten
    igra luči in senc das Schattenspiel
    kraljestvo senc das Reich der Schatten
    brez sence schattenlos
    biti v senci im Schatten stehen
    kralj v senci der Schattenkönig
    vlada v senci die Schattenregierung, Gegenregierung
    ki daje senco [schattenspendend] Schatten spendend
    metati senco na (jemanden/etwas) beschatten
    figurativno postaviti v senco koga (jemandem) die Schau stehlen
    boj za oslovo senco ein Streit um Kaisers Bart
    živeti v senci ein Schattendasein führen

    2.
    astronomija črna/polna senca der Kernschatten

    3.
    samo senca (odblesk) der Abglanz, (slab posnetek) der Abklatsch

    4. (zelo malo)
    samo senca eine Spur
    niti sence keine Spur
    senca upanja ein Hoffnungsschimmer

    5. (zasledovalec) der Beschatter, der Schatten
  • skrpucalo samostalnik
    izraža negativen odnos (slab izdelek) ▸ tákolmány, silány darab
    jezikovno skrpucalo ▸ nyelvi tákolmány
    zakonsko skrpucalokontrastivno zanimivo összefércelt törvény
    arhitekturno skrpucalokontrastivno zanimivo rozoga tákolmány
    Ne vem, kako je lahko tako dober režiser iz tako dobre zgodbe naredil tako skrpucalo. ▸ Nem tudom, hogy egy ilyen jó rendező hogyan tudott egy ilyen jó történetből ennyire silány darabot készíteni.
    Sporazum, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav eno veliko skrpucalo. ▸ Az előttünk fekvő megállapodás valójában egy nagy tákolmány.
    Slovnično skrpucalo in nerodno napisano besedilo je v vsakem primeru težko tekoče brati, včasih celo razumeti. ▸ Mindenesetre a nyelvtanilag kusza és esetlenül megírt szöveget nehéz folyékonyan olvasni, sőt néha még érteni is.
  • slábši (-a -e) adj.

    1. komp. od slab peggiore, più cattivo, più brutto:
    podjetje je v slabšem položaju kot lani l'impresa è in una situazione peggiore dell'anno scorso
    predstava je bila slabša od včerajšnje l'odierno spettacolo è stato più brutto di quello di ieri

    2. (ki je manj kakovostne vrste) peggiore, più scadente; meno sviluppato:
    izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala il prodotto costa poco perché di materiale più scadente
  • slôves (-ésa) m fama, nome, nomea; pregio, prestigio, reputazione:
    uživati dober, slab, sloves avere buon nome, cattivo nome; godere di buona, di cattiva reputazione
    pridobiti si sloves salire in pregio
  • spét adv.

    1. di nuovo, nuovamente:
    spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

    2. a sua volta:
    podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

    3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
    kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

    4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
    spet poslušati riascoltare
    spet pasti ricadere
    spet predložiti riproporre
    spet poskusiti ritentare
    spet videti rivedere
    spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
    spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
    spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

    5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
    govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

    6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
    tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

    7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
    pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
    nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
    eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

    8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
    no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male
  • spomin1 moški spol (-a …) sposobnost pomnjenja: das Gedächtnis, die Gedächtniskraft
    dober/slab spomin ein gutes/ schlechtes Gedächtnis
    dolgoročni/kratkoročni spomin Langzeitgedächtnis/Kurzzeitgedächtnis
    krajevni spomin/spomin za kraje Ortsgedächtnis
    spomin za imena Namengedächtnis
    spomin za ljudi/osebe Personengedächtnis
    spomin za stvari/stvarni spomin Sachgedächtnis
    spomin za številke Zahlengedächtnis
    … spomina Gedächtnis-, Erinnerungs-
    (izguba der Gedächtnisverlust, Erinnerungsverlust, osvežitev die Gedächtnisauffrischung, prevara die Erinnerungstäuschung, die Erinnerungsfälschung, šibkost medicina die Gedächtnisschwäche)
    slabega spomina gedächtnisschwach
    žalostnega spomina erinnerungsschwer, traurig
    spomin vara das Gedächtnis täuscht
    brez spomina erinnerungslos
    uiti iz spomina komu (jemandem) entfallen
    po spominu aus dem Gedächtnis
    zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
    priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen
    urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben
    vtisniti se v spomin sich einprägen, sich ins Gedächtnis prägen
    imeti še dobro/sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
    imeti v spominu gegenwärtig haben
    ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
    ostati v spominu [haftenbleiben] haften bleiben
    opora za spomin die Merkhilfe
  • spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

    dober spomín retentive (ali tenacious) memory
    po spomínu by (ali from) memory
    v spomín na in memory of, in remembrance of
    v spomínu sedaj živečih within living memory
    spomenik njemu v spomín a monument to his memory
    spomína vreden memorable
    prijetni spomíni pleasant recollections pl
    spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
    imeti dober spomín to have a good memory
    imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
    imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
    imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
    imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
    obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
    obujati spomíne to recall memories
    objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
    poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
    ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
    moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
    to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
    če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
    vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
    vtisniti si v spomín to commit to memory
    živeti od spomínov to live on one's reminiscences