Franja

krúšen (-šna -o) adj. di, del pane; da pane; panario:
krušna skorja, sredica crosta, mollica del pane
krušna peč forno del pane
pog. krušna karta tessera (annonaria)
krušni nož coltello del pane
krušna mati, krušni oče madre adottiva, padre adottivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
krušno žito frumento da macina
bot. krušna plesen muffa grigioverde (Penicillium crustaceum)
gastr. krušna juha panata
krušna skrinja madia; mastra
krušni lopar infornapane

nèvjestačkī -ā -ō (ijek.), nèvestačkī -ā -ō (ek.) nevestin: šareni nevjestački sanduk pisana nevestina skrinja

oltarn|i (-a, -o) Altar- (prt die Altardecke, die Altarbekleidung, slika das Altarbild, das Altargemälde, plošča die Altarplatte, das Altarblatt, skrinja der Altarschrein)

polniln|i (-a, -o) tehnika Füll- (gumb der Füllgriff, nastavek der Füllansatz, voz der Füllwagen, cev das Füllrohr, skrinja der Füllkasten, masa die Füllmasse, teža das Füllgewicht); Abfüll- (linija die Abfülllinie); Einfüll- (odprtina die Einfüllöffnung), Lade-, Belade- (stroj die Lademaschine, upor der Ladewiderstand, ventil das Ladeventil, naprava die Beladevorrichtung); za polnjenje stroja, plavža, peči: (šaržirni) Beschickungs- (stroj die Beschickungsmaschine)
polnilna opeka der Besatzstein
polnilna ploščad pri plavžu: die Gichtbühne

preskok [ô] moški spol (-a …) der Sprung (über), (miselni Gedankensprung, v pesmi Strophensprung)
barvni preskok der Farbumschlag
tehnika, elektrika der Überschlag (isker Stromüberschlag, Funkenüberschlag); tehnika v naslednjo vrsto: die Zeilenschaltung; šport der Sprung (über), die Sprungübung
šport skrinja za preskok der Sprungkasten

receptāculum -ī, n (receptāre)

1. sprejemališče, sprejemnica, shramba, skladišče, sprava, spravišče, shranjevalnica, hranišče, posoda, zbiralnik, zbiralnica, zbirališče, hranilnik, rezervoar, skladovnica, skladálnica, skládanica: corpus quasi vas est aut animi receptaculum Ci., cibi et potionis receptaculum Ci. (o želodcu); occ.: specus … receptaculum frugibus T., praedae receptaculum Ci. skladišče, cloaca maxima, receptaculum omnium purgamentorum urbis L. odtočni zbiralnik, odvodni kanal, zbiralni kanal za nesnago, „nesnagogon“, „nesnagosplav“, receptaculum Nili T. prekop za odvajanje Nilove vode, odvodni kanal Nila, aquae Icti. zbiralnik, hranilnik, cisterna, vodoshramba, sploh posoda za vodo; poseb. zajetje, skrinja ujemalnica, cevna skrinja, vodojèm (= immissarium): Vitr.; receptaculum avium Col. ptičnica, aquatilium animalium Col. ribnik.

2. zakot(ek), zakotje, skrivališče, pribežališče, zatočišče, zavetje, zavetišče, azil, zbirališče (beguncev): Plin. idr., militum Catilinae Ci., aratorum CI., receptaculum esse classibus nostris Ci., clarorum virorum receptacula Plin. iun. počivališča (o podeželskih posestvih), fugientibus L., fugae L., adversae pugnae L., receptaculo esse hostibus L.; metaf.: (sc. mors) est aeternum nihil sentiendi receptaculum Ci. daje (nudi) zavetje nezavednosti.

saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -

la Saint-Martin Martinovo
la Saint-Jean Šentjanževo
la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
les saints de glace ledeni svetniki (možje)
le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
les feux de la Saint-Jean kres
les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
Ville féminin sainte Jeruzalem
toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
ce n'est pas un saint on ni popoln
comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene

skrínjica (-e) f dem. od skrinja scrigno, bussola; aer.
črna skrinjica scatola nera, registratore di volo
glasovalna skrinjica urna elettorale, bossolo
skrinjica za nakit portagioie, forziere
rel. skrinjica z relikvijami reconditorio

strašíti (-ím) imperf.

1. spaventare; impaurire, intimorire; pren. ekst. esserci:
strašiti otroke z bavbavom spaventare i bambini col babau
strašiti vrabce z zračno puško scacciare i passeri col flobert
strašiti z vojno terrorizzare con la minaccia della guerra
v kotu je strašila stara skrinja in un angolo c'era un vecchio cassettone

2. impers.
na gradu straši nel castello ci sono gli spiriti

strehast [é] (-a, -o) dachförmig; (strehi podoben) dachartig
strehasta skrinja die Dachtruhe

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

svetníški de santo

svetniški sij aureola f (tudi fig), nimbo m
obdati s svetniškim sijem aureolar (tudi fig), nimbar
svetniška slika imagen f (de santo)
svetniška skrinja (pri oltarju) camarín m; urna f

škrínja (-e) f glej skrinja

švédski (-a -o) adj. svedese; šport.
švedska skrinja plinto
švedska telovadba ginnastica svedese

tor|a [ó] ženski spol (-e …) die Thora
skrinja za toro der Thoraschrein

zamrzoválen (-lna -o) adj. di congelamento:
zamrzovalna skrinja congelatore, cella frigorifera, freezer
zamrzovalni predor tunnel frigorifero

zamrzovaln|i (-a, -o) Tiefkühl- (omara der Tiefkühlschrank, skrinja die Tiefkühltruhe); Gefrier- (postopek das Gefrierverfahren, predal das Gefrierfach, komora der Gefrierraum, sredstvo das Gefriermittel)

zavez|a² [é] ženski spol (-e …) biblično: der Bund
skrinja zaveze die Bundeslade
sveto pismo: Nova zaveza das Neue Testament (kratica : NT)
Stara zaveza das Alte Testament (kratica : AT)

zavéza liability; obligation

družba z omejeno zavézo Limited Liability Company
stara (nova) zavéza religija Old (New) testament
skrinja zavéze religija Ark of the Covenant

zavéza (-e) f

1. impegno, obbligo, vincolo:
spoštovati, sprejeti zaveze rispettare, accettare gli impegni

2. star. (zveza) alleanza; relazione

3. rel. testamento:
Stara, Nova zaveza Vecchio, Nuovo Testamento
skrinja zaveze arca dell'alleanza