Franja

tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

I.

1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

2. metaf.
a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H. —

II.

1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.

umíl -ă (-i, -e) adj.

1. ponižen

2. skromen

umile

A) agg.

1. nizek; preprost, navaden; reven; beden:
un'umile casetta preprosta hišica
uomo di umili origini človek nizkega, preprostega rodu
eseguire i lavori più umili opravljati najnavadnejša dela

2. skromen

3. ponižen:
farsi tutto umile slabš. biti ponižen, klečeplaziti

B) m

1.
umili pl. preprosti, navadni ljudje

2. ponižnež

unambitious [ʌnæmbíšəs] pridevnik
nečastihlepen, skromen, neambiciozen; preprost

unaspiring [ʌnəspáiəriŋ] pridevnik
nečastihlepen, skromen, nezahteven

unassuming [ʌnəsjú:miŋ] pridevnik
skromen, nezahteven; neoblasten

unboastful [ʌnbóustful] pridevnik
nebahaški, skromen

unobtrusive [ʌnəbtrú:siv] pridevnik
nevsiljiv, diskreten; zadržan, rezerviran; skromen, ki ne zbuja pozornosti

unostentatious [ʌnɔstentéišəs] pridevnik
preprost, nebahav, nerazkazovalen, nezahteven, skromen; ki ne pade v oči; decenten; nebombastičen; nevsiljiv (barva)

unpresuming [ʌnprizjú:miŋ] pridevnik
nezahteven, skromen; nearoganten, nenadut, nedomišljav, preprost

unpretending [ʌnpriténdiŋ] pridevnik (unpretendingly prislov)
skromen, nezahteven; preprost

unpretentious [ʌnpriténšəs] pridevnik
nezahteven, nepretenciozen, skromen, preprost

verecondo agg.

1. sramežljiv

2. plah, skromen

verecund [vérikʌnd] pridevnik
(redko) skromen; plah, boječ

verēcundus 3, adv. -ē (verērī)

1. boječ, plašen, plašljiv, plah, skromen, zadržan, udržljiv, obziren, pozoren, skromen, preprost: Pl., Sen. rh., Plin. iun., Vell. idr., homo non nimis verecundus Ci., populus H., orator verecundus in transferendis verbis Ci., verecundior in postulando Ci., translatio Ci. ne pretiran, preprost, hoc dicere rustico (sc. filio) verecundum est Q. neolikani sin se boji (se spreneveda) to reči, causam verecunde et dubitanter recipere Ci., tueri (sc. eas) … verecunde ac modeste … iussit L., verecundius hac de re iam dudum loquor Ci., verecundius ad prandium invitavit Amm.; pesn.: verecundus Bacchus H. zmerno uživanje vina.

2. occ. sramežljiv, plah, (blago)nraven, moralen, čist, kreposten, čednosten, dostojen: Mart. idr., illa verecundo vix tollens lumina vultu O., vita verecunda est, musa iocosa mihi O., oratio Ci. dostojen, verba parum verecunda Q. (pre)malo dostojne, transire in diversa subsellia parum verecundum est Q. je malo (= ni) dostojno; enalaga: verecundus rubor O. ali color H. rdečica, zardelost, partes verecundiores (sc. corporis) Eccl. ali subst. pl. n. verecunda corporis (tudi samo verecunda) Isid. sram = spolovila.

3. spoštovanja vreden, častivreden, častitljiv: nomen populi Romani Amm., quod dictu verecundum est Lamp. = kar se da (iz)reči brez strahu.

zurückhaltend zadržan; Farbe: nevsiljiv; Nachfrage: skromen

малотребовательный skromen, nezahteven

невзыскательный skromen, nezahteven

немногочисленный maloštevilen, skromen

непримхли́вий прикм., nèzahtéven prid., skrômen prid.