Franja

scanty [skǽnti] pridevnik (scantily prislov)
komaj zadosten, pičel, omejen; mršav, majhen; skop, varčen; ozek, tesen, majhen (prostor itd.)

schmutzig umazan; (geizig) skop; (frech) nesramen; schmutzig machen umazati (sich se) ; schmutzige Hände umazane roke ( tudi figurativ ); schmutzige Wäsche waschen prati umazano perilo

shabby [šǽbi] pridevnik (shabbily prislov)
ponošen, oguljen (o obleki); reven, siromašno oblečen, beden
figurativno skop, skopuški, umazan, nizkoten

shabby treatment nelepo, nizkotno, podlo ravnanje
to play a shabby trick grdó jo zagosti

skimping [skímpiŋ] pridevnik (skimpingly prislov)
varčen, skop; nezadosten, pičel, boren

skimpy [skímpi] pridevnik
ameriško, pogovorno (skimpily prislov) skop; pičel, nezadosten, boren

skinflinty [skínflinti] pridevnik
skop, skopuški, stiskaški

skinny [skíni] pridevnik (skinnily prislov)
mršav, suh; podoben koži
figurativno skop, skopuški, trd

a skinny chicken mršav piščanec

skòmračan -čna -o, skȍmrāčan -čna -o
1. skop: ja mrzim duše -e, sitne, pakosne i neme
2. reven, siromašen: -a ishrana

skȗp skúpa skúpo, dol. skȗpī -ā -ō
1. drag: -a roba; -o odijelo; -e melioracije
2. skop

sordidus 3, adv. -ē (sordēs)

1. umazan, (o)nečeden, (o)nesnažen, onečejen: vestis Enn. ap. Non., L. idr., tunica Iust., sordidior toga Mart., sordidus amictus V., mappa H., sordida lana O., catena (naspr. aurea) Sen. ph., sordidum flammae trepidant rotantes … fumum H. črn, autumnus calcatis sordidus uvis O., sordida rura V., sordido in loco sedere Val. Max. na stranišču, sordida terga suis O. črna = prekajena ((po)vojena) svinjska gnjat, prekajeno svinjsko stegno, inter istas vorsarier servolicolas sordidas Pl., duces non indecoro pulvere sordidi H., puer sordidissimus dentibus Petr., per plateas tractus est sordidissime Lamp.; enalaga: sordidi nati H. revno oblečeni otroci; occ. v žalno (žalovalno) obleko oblečen, v žalni (žalovalni) obleki (prim. sordēs in sordidātus): squalore sordidus Ci.

2. metaf.
a) umazan, nizkoten, podel, skop, lakomen, grabežljiv, pohlepen (naspr. praelautus): sordidi putandi, qui mercantur a mercatoribus Ci., ita sordidus, ut se non umquam servo melius vestiret H., nec leves somnos … cupido sordidus aufert H., caelum fatigas sordido periurio Cu., sordidus aedilis Suet. podli edil (= ki je za denar ravnal zoper svoje dolžnosti), nimis illum sordide dixisse Ci., sordide gerere proconsulatum Plin. iun., ne quid sordide facerent Suet.
b) umazan, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizkoten, podel, zavržen, sramoten, pokvarjen, neplemenit (= neplemenitega mišljenja), nedostojen, nemoralen: iste omnium turpissimus et sordidissimus Ci. ep., multo homo sordidissimus Ci., cum quibus comparari sordidum sit Ci., pecuniam praeferre amicitiae sordidum existimant Ci., sordidum ad famam committere, ut accusator nominere Ci., illiberales et sordidi quaestus Ci., sordidum adulterium L., lucrum, nomen Q., virtus repulsae nescia sordidae H., sordide dicere Ci. ali sordide contionari Ci. ep. ali sordide declamare Suet. ali victum sordide invenisse Gell. nedostojno.
c) nizek, nizkega stanu (rodu, izvora, pokolenja), neplemenit (po stanu, rodu), prostaški, reven, zaničevan, neznaten: homo Ci., L., reus Ci. ep., oratores sordidiores, artes sordidiores Ci., ut quisque sordidissimus videbitur Ci. čim nižji se bo kdo zdel ljudem, vita contempta ac sordida Ci., nihil humile, nihil sordidum accepimus Ci., homo sordido loco natus L., loco non humili solum, sed etiam sordido ortus L., sordidum genus Agathoclis, sordidum et obscurum Macedonum nomen Iust., a sordidis initiis ad summa crevere Iust., pars sordidissima familiae Petr., sordida verba Q., Gell. prostaške, loquitur laute et minime sordide Pl., quo sordidius et abiectius nati sunt T.

sparagnino

A) agg. nareč. skop, stiskaški

B) m (f -na) nareč. skopuh, stiskač

spare³ [spɛ́ə] pridevnik (sparely prislov)
varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)

spare cash razpoložljiva gotovina
spare meal pičel jedilni obrok
spare money preostali, odvečni denar
spare part (wheel) nadomestni del (kolo)
a spare room soba za goste
spare time prosti čas, brezdelica
spare tire (tyre) rezervna pnevmatika (za kolo)

sparing [spɛ́əriŋ] pridevnik (sparingly prislov)
varčen, skop (of z)
zmeren, skromen; komaj zadosten, pičel; obziren, prizanesljiv

to be sparing of words biti redkobeseden
he is sparing of his advice skop je s svojimi nasveti

stingy² [stíndži] pridevnik (stingily prislov)
skop, skopuški, stiskaški; pičel, boren

to be stingy of s.th. skopariti s čim

stitico

A) agg. (m pl. -ci)

1. med. pog. zaprt

2. pren. počasen

3. stiskaški, skop

B) m (f -ca; m pl. -ci)

1. med. obstipirana oseba

2. počasnež

3. stiskač

4. pog. toskansko odljudnež

škȑt -a -o skop: biti škrt prema komu; biti škrt na riječima biti skop z besedo, v besedah, biti malobeseden; -ōst ž skopost

tenaz (množina: -ces) žilav, trmast, vztrajen; skop; trpežen

teniente nezrel; naglušen, gluh; skop(uški)

es teniente como una tapia gluh je kot kamen

tight [táit]

1. pridevnik
tesen; ozek, tesno se oprijemajoč (obleka); neprepusten (za vodo, zrak); močan; čvrsto nategnjen, napet (vrv); stisnjen, nabito poln; zgoščen, kompakten
figurativno nepremičen
figurativno zožen, utesnjen; komaj zadosten, pičel (o denarju); kočljiv
pogovorno skop(uški), stiskaški
sleng pijan, nadelan

as tight as an owl figurativno pijan ko mavra
tight shoes tesni, ozki čevlji
a tight squeeze gosta gneča
a tight lass zastarelo čedno, stasito dekle
money is tight za denar je trda
to be in a tight corner (place, spot) biti v škripcih
to get out of a tight hole izvleči se iz škripcev
my bag is tight moja torba je nabito polna
to keep a tight rein (hand) on s.o. držati koga čvrsto na vajetih
to keep a tight hand on the reins pritegniti vajeti
he needs a tight hand over him zanj je potrebna trda roka
to draw tight nategniti, napeti, zategniti

2. prislov
tesnó, močnó, čvrsto; pičlo

to sit tight figurativno čvrsto, uporno vztrajati pri svojih pravicah (mišljenju, stališču), ne popuščati

tight fisted [táitfístid] pridevnik
stisnjenih pesti
figurativno skop(uški), stiskaški