Franja

léto an moški spol , année ženski spol ; (poletje) été moški spol

leto za letom année après année
od leta do leta d'année en année, d'une année à l'autre
čez leto dni, ob letu dans un an, d'ici un an
pred 3 leti il y a 3 ans
z leti avec les années (ali le temps, l'âge)
skozi vse leto (pendant) toute l'année, tout au long de l'année
vsako leto chaque année, tous les ans
pol leta six mois
preteklo leto l'année dernière (ali passée), l'an dernier (ali passé)
prihodnje leto l'année prochaine, l'an prochain
babje leto arrière-saison ženski spol, regain moški spol d'été, été moški spol de la Saint-Martin
koledarsko leto année civile (ali solaire)
navadno leto année commune
prestopno leto année bissextile
poslovno leto année commerciale, exercice moški spol
šolsko leto année scolaire
tekoče leto année courante
star je 10 let il a dix ans, il est âgé de dix ans
kmalu bo star 60 let il aura bientôt soixante ans, il approche de la soixantaine
v letu 80 en 1980, en l'an 1980
v sedemdesetih letih dans les années soixante-dix
mlada leta années d'enfance (ali de jeunesse), jeune âge moški spol
mladeniška leta adolescence ženski spol
moška leta âge adulte (ali viril), force ženski spol de l'âge
biti v najboljših letih être dans la fleur de l'âge (ali en pleine force)
nerodna leta âge ingrat
nevarna leta âge critique
zrela leta âge mûr
službena leta années de service, ancienneté ženski spol
voščiti srečno novo leto komu souhaiter la (ali une) bonne année à quelqu'un
Novo leto (praznik) le Jour (ali Premier) de l'an, le Nouvel an

léto año m

leto za letom año tras año
od leta do leta de año en año
čez leto dni, ob letu de aquí un año
pred 3 leti hace tres años
po mnogih letih después de muchos años
z leti con los años
vsako leto, vsa leta todos los años
v letih entrado en años
skozi vse leto (durante) todo el año
v teku tega leta en el (trans-) curso de este año; entre año
dolga leta (durante) años enteros
pol leta medio año; seis meses; un semestre
preteklo leto el año pasado
prihodnje leto el año que viene, el próximo año
ob koncu leta a fin(es) de(l) año
navadno leto año común, año civil
novo leto año nuevo
moška leta edad f viril, edad f adulta
nerodna leta edad f ingrata fam edad del pavo
prestopno leto año bisiesto
proračunsko leto año económico
poskusno leto año de prueba (ali de prácticas)
svetlobno leto año (de) luz
šolsko leto año escolar
tekoče leto año corriente
star je 10 let tiene diez años
je v 30. letih ha cumplido la treintena
biti v srednjih letih estar en edad madura
biti v najboljših letih estar en sus mejores años, estar en la flor de la edad
iti v leta ir entrando en años
v letu 1970 en 1970, en el año (de) 1970
službena leta años de servicio
voščiti srečno novo leto desear a alg un feliz año
na mnoga leta! ¡por muchos años!

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

ljubézen (-zni) f

1. amore:
ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
petošolska ljubezen primo amore
ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

2. amore, affetto:
bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
ljubezen do živali amore per gli animali

3. ljubezen do amore di, passione per:
ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

4. (dobri odnosi) amore:
ljubezen do bližnjega amore del prossimo
evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
rel. ljubezen do Boga amore di Dio
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
PREGOVORI:
ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
ljubezen je slepa l'amore è cieco
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore

luknj|a² ženski spol (-e …) (vrzel) die Lücke (v plotu Zaunlücke)
luknja v zakonu eine Lücke im Gesetz
figurativno uiti skozi luknje zakona durch die Maschen des Gesetzes schlüpfen
najti luknje v čem (etwas) durchlöchern

malopridnež samostalnik
1. (kršitelj; storilec) ▸ tettes, elkövető, gazemberZa malopridnežem, ki je odnesel okoli poldrugi milijon vreden večji vrtalni stroj, policisti še poizvedujejo. ▸ A rendőrség még mindig keresi az elkövetőt, aki elvitt egy nagyméretű, mintegy 1,5 millió eurót érő fúrógépet.
Janez pogleda skozi okno in zagleda več malopridnežev, ki nosijo stvari iz njegove garaže. ▸ Janez kinéz az ablakon, és több gazembert lát, akik különböző dolgokat cipelnek ki a garázsából.

2. (ničvrednež; pokvarjenec) ▸ csirkefogó, gazfickó, gazember
Še vedno si prijetno dekle. Jaz pa sem še vedno malopridnež, ki se ga rad naceja in leta za ženskimi krili. ▸ Te még mindig kedves lány vagy. Én meg még mindig egy csirkefogó vagyok, aki szeret iszogatni, és a nők szoknyája után futkározni.

metati¹ (méčem) vreči

1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

2.
metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

6.
metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

7.
figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
metati v glavo an den Kopf werfen
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
metati vase hrano: schaufeln

metáti jeter, lancer, projeter

metati denar skozi okno jeter l'argent par la fenêtre, dépenser sans compter
metati bisere svinjam jeter des perles aux pourceaux (ali aux cochons)
metati oči na jeter des regards sur quelque chose (ali à quelqu'un)
bob ob steno metati prêcher à des sourds (ali dans le désert)
metati komu polena pod noge mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un, faire des difficultés à quelqu'un
metati pesek v oči jeter de la poudre aux yeux
metati senco projeter de l'ombre, faire ombre
metati se na kolena pred kom tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
metati se komu v naročje se jeter dans les bras de quelqu'un
metati se s kom lutter contre quelqu'un, se battre avec ali contre quelqu'un, familiarno se colleter, se tabasser
metati vse v en koš jeter (ali mettre) tout dans le même sac, ne pas faire de distinction

metáti (méčem)

A) imperf. ➞ zmetati, vreči

1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia

3. mandare, trasferire

4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di

B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, battersi con

2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

3. precipitare (cascata)

4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega

mo|či¹ [ó] (morem)

1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
kaj morem za to was kann ich dafür

2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

3.
ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

4.
ne moči (ne marati) nicht leiden können

5.
mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

6.
moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

7.
ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
| ➞ → leteti, razumeti …

mora|ti [ó] (-m) müssen, zaradi moralnih, zunanjih obveznosti: sollen; haben zu (moram govoriti s teboj : ich habe mit dir zu reden); (biti prisiljen) sich genötigt sehen zu; (čez hinübermüssen, hinübersollen, dol hinuntermüssen, hinuntersollen, heruntermüssen, domov heimmüssen, gor hinaufmüsssen, hinaufsollen, mimo vorbeimüssen, naprej weitermüssen, weitersollen, nazaj zurückmüssen, zurücksollen, noter hereinmüssen, hineinmüssen, hereinsollen, hineinsollen, proč wegmüssen, fortmüssen, skozi durchmüssen, hindurchmüssen, stran wegmüssen, wegsollen, fortsollen, tja hinsollen, hinmüssen, ven hinausmüssen, hinaussollen, herausmüssen, heraussollen)
morati na potrebo mal müssen, nötig müssen, wohin müssen, na malo potrebo klein müssen
moral bi ich sollte, ich [müßte] müsste
tu ni vse, kot bi moralo biti das geht nicht mit rechten Dingen zu

mošnja samostalnik
1. (vrečka) ▸ erszény, zacskóIzpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszényRusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

3. (del telesa) ▸ herezacskóDimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.

motnjáva (-e) f

1. torbidezza, intorbidamento; offuscamento

2. ekst. velo:
gledati skozi motnjavo solz guardare attraverso un velo di lacrime

3. redko disturbo

mózeg (-zga) m

1. anat. midollo:
hrbtni, kostni mozeg midollo spinale, midollo delle ossa
lobanjski mozeg cervello
mozgi midollame
pren. ta človek je mozeg organizacije l'uomo è il cervello dell'organizzazione

2. pog.
do mozga completamente
izčrpan do mozga completamente esausto
pren. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg le sofferenze lo portarono a un esaurimento totale
žvižg je šel skozi mozeg un fischio penetrante

možgáni (-ov) m pl.

1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello

2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa

mréža (-e) f

1. rib., lov. rete:
delati, plesti mrežo tessere la rete
krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
nastaviti, vreči mreže gettare le reti
rib. ribiška mreža rete da pesca
rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
rib. viseča mreža rete verticale
rib. vlačilna mreža rete a strascico
mreža na vago trabocco
mreža proti delfinom delfiniera
mreža za jegulje rezzaglio
mreža za lipane mugginiera
mreža za sardine menaide
mreža vlačnica sciabica
lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
mreža za drozge tordiera

2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
okenska mreža rete metallica, grata
lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
ležalna mreža amaca
žična (posteljna)
mreža rete metallica, branda
torba iz mreže, mreža rete per la spesa
mreža zoper komarje zanzariera

3. (kar je podobno mreži) reticolo:
mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

4. (omrežje) rete:
cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

5. tekst., mat. rete

6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
trgovska mreža rete commerciale
mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
razpeti, razpresti mreže tendere le reti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. igra na mreži gioco a rete
šport. rešiti mrežo salvare la rete
šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
rib. globinska mreža rete di profondità
bot. koreninska mreža radici
mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
voj. maskirna mreža rete mimetica
čeb. matična mreža escludi-regina
milimetrska mreža carta millimetrata
fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
voj. zaporna mreža rete di ostruzione
obrt. mreža za prešivno vezenje rezza

naftalin samostalnik
(snov) ▸ naftalin Naftalin je strupen, če se absorbira skozi kožo ali če vdihavamo pare. ▸ A naftalin mérgező, ha bőrön keresztül felszívódik vagy a páráját belélegezzük.

nagíbati pencher, incliner, baisser; incliner, tendre, pencher à quelque chose, avoir un penchant pour quelque chose, avoir une tendance (ali prédisposition) à quelque chose, avoir une inclination à ali pour quelque chose

nagibati se s'incliner, (se) pencher
nagibati se h koncu toucher à (ali tirer à, approcher de) sa fin
ne nagibaj se skozi okno! (v vlaku) ne pas se pencher au dehors!

nagíbati inclinar

nagibati se inclinarse
nagibati se h koncu (dan, življenje) declinar
nagibati se k čemu tender a a/c; tener inclinación a/c
ne nagibaj se skozi okno! (v vlaku) ¡no asomarse!

nagnati (nažênem) naganjati

1. živino, ljudi ipd. kam: treiben, -treiben (dol hinuntertreiben, heruntertreiben, gor hinauftreiben, herauftreiben, noter hineintreiben, hereintreiben, ven hinaustreiben, heraustreiben, skupaj zusammentreiben, skozi durch etwas durchtreiben); s pretepanjem: -prügeln (noter hineinprügeln, hereinprügeln, ven hinausprügeln, herausprügeln, …)

2. (napoditi) verjagen; (spoditi) koga: (jemanden) davonjagen, (jemandem) den [Laufpaß] Laufpass geben, (jemanden) hinauswerfen; iz hiše: (jemanden) aus dem Haus werfen

3. k delu ipd.: antreiben, vzgojno: anhalten

4.
nagnati komu strah v kosti (jemanden) einschüchtern, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen