Franja

revêche [rəvɛš] adjectif trpek; raskav; figuré neprijazen, odklonilen; čemeren; osoren, siten

être d'humeur revêche biti čemerne, sitne volje
marbre masculin revêche raskav, hrapav marmor

rognoso agg.

1. garjav, garjast

2. pren. beden, malenkosten; siten (oseba); nadležen, težaven (stvar)

3. severnoital. skopuški

rugged [rʌ́gid] pridevnik
(tla) neraven, grapav; (pokrajina) divji, razklan; skalnat; (obraz) brazdast; namrščen, mrk; (klima, vreme) oster, strog, buren; grob, nezglajen, robat, surov, trd (tudi figurativno)
skuštran, zmršen; (značaj) neprijazen, osoren, siten, čemern, neprijeten, zoprn
ameriško krepak, vztrajen

with rugged kindness robato, ali prisrčno
rugged features brazdaste (ostre, nepravilne, izrazite) poteze (v obrazu)
rugged individualism grob (surov, grd, umazan) individualizem
a rugged old countryman star robat deželan (kmet)
life is rugged življenje je trdo, težko

rusty [rʌ́sti] (rustily prislov)
rjast, zarjavel; rjaste barve; (o blagu) ponošen, obledel
figurativno zarjavel, star, zastarel, (ki je) iz vaje; zapuščen; napókel; (redko) hripav, hreščeč; šibek; (o slanini) žarek, žaltav
figurativno trmast, čemern, godrnjav, siten

to ride (to turn) rusty biti (postati) slabe volje; razjeziti se
to get rusty zarjaveti
my German is a little rusty moja nemščina je nekoliko zastarela

sâcâitór -oáre (-óri, -oáre) adj. nadležen, siten, tečen

sardesco čemeren, siten; majhen (konj, osel); sardoničen (smeh)

scocciante agg. pog. nadležen, siten

sekàntan -tna -o (it. seccante) sekanten, siten, zajedljiv

sèkīl -íla m (t. sakil, ar.) ekspr. siten, težek človek

snappish [snǽpiš] pridevnik (snappishly prislov)
popadljiv; ki rad grize (pes); zajedljiv, ujedljiv, zadirčen, siten, muhast, prepirljiv, razdražljiv

stuffy [stʌ́fi] samostalnik (stuffily prislov)
zadušljiv, zatohel, nezračen; soparen; medel, mlačen (čustvo); siten, nadležen, pust, dolgočasen (oseba, knjiga)
pogovorno omejen, pedanten, staromoden, konservativen
ameriško jezen, hud, nejevoljen

surly [sə́:ly] pridevnik (surlily prislov)
osoren, grob; čemeren, slabe volje, siten; (vreme) neprijazen, mračen; (žival) zloben, uporen
zastarelo oblasten, gospodovalen, ošaben

tannant, e [tanɑ̃, t] adjectif, familier nadležen; tečen, siten, neznosen, ki gre na živce; technique strojilen

techy [téči] pridevnik
občutljiv, lahkó razdražljiv; nevoljen; čemern, nataknjen, siten, nadležen

tetricus 3 (beseda neugotovljenega izvora; ni sor. s taeter, teter)

1. strog, oster, hud, osoren, neljubezniv, neprijazen, neprijeten, resen, resnoben, č(e)meren, siten, mračen, temačen, pust, natančen, pikolovski: Col., Sen. ph., Lamp., Cl., Serv. idr., mulier Varr. fr., puella O., deae (= Parcae) Mart., domitor Chimaerae (= Bellerophon) O., disciplina Sabinorum L., febris, tuba, voces Mart. Od tod

2. kot nom. propr. Tetricus mōns (Isid.) ali (pesn.) Tetrica rūpēs (Sil.) ali (subst.) Tetrica -ae, f (Varr., V.) Tétriška gora, strm hrib v Apeninih na Sabinskem vzhodno od Nursije (zdaj Monti Sibillini).

tracassier, ère [trakasje, ɛr] adjectif siten, nadležen, šikanirajoč; masculin nadležnež, sitnež

patron masculin tracassier siten delodajalec, šef

troublesome [trʌ́blsəm] pridevnik (troublesomely prislov)
vznemirjajoč, nadležen, siten, tečen; mučen, tegoben, težaven (delo); neprijeten (človek); nevšečen; utrudljiv; bučen, buren, razburljiv, vznemirljiv

truculentus 3 (trux; prim. vin-olen-tus : vinum) neprijazen, neprijeten, surov, grob, neotesan, čemeren, temačen, mračen, oduren, siten, srdit, divji ipd.: Ter. idr., truculentis oculis Pl., quo truculentior visu foret T., voces T., truculenta loqui O.; adv. le komp. in superl.: quod truculentius se gerebat (ker se je bolj grozeče držal) quam ceteri Ci., quam potuit truculentissime eum aspexit Q.; o značaju: truculentus atque saevus senex Pl., iam non sum truculentus Pl., at est truculentior atque plus aequo liber H., fetā truculentior ursā O., gens truculentior O., truculentiores mores Ap., truculentissimae et saevissimae mentes Aug.; od tod subst. Truculentus -ī, m Grobijan, naslov Plavtove komedije: Varr., Ci.; metaf. (o morju) divje, viharno, razburkano: mare, pelagus Cat.

ȕsōvan -vna -o
1. zagaten, plevek: -o jelo
2. čemeren, siten

vexant, e [vɛksɑ̃, t] adjectif neprijeten, nadležen, siten

refus masculin vexant žaljiva odklonitev