Franja

magnificence [-njifisɑ̃s] féminin sijaj, krasota, pomp; veličastnost; briljantnost (stila); radodarnost

magnificence de la réception officielle sijaj uradnega sprejema

magnificencia ženski spol veličastnost, sijaj, krasota

Magnificencia magnificenca, prevzvišenost

māgnificentia -ae, f (māgnificus)

1. velikosrčnost, velikodušnost, velikosrčno mišljenje, velikosrčna miselnost: capessentibus rem publicam magnificentia adhibenda est Ci.

2. velik značaj (ki ga kaže umetnik v svojih delih), umetniška veličina, velika umetelnost: Plin.

3. bahaštvo, „velikoustnost“, širokoustenje, pretirana vznesenost v govoru, „visokoslovje“, patos, patetičnost (gr. μεγαλοπρέπεια) v dobrem in slabem pomenu: Ter., Q., composita in magnificentiam (naduto, bahavo) oratio T., virtutem non verborum magnificentiā metimur Ci.

4. veličastna oprema, sijajna oprava, veličastnost, veličastje, kras(ota), lepota, razkošje, sijaj(nost), dragocenost, želja (teženje) za razkošjem, krasoljubje: Suet., Vell., ludorum Ci., Iust., epularum, funerum, villarum Ci., publicorum operum L., liberalitatis Ci., spiritūs Q. vznesenost duha, zanos, duševni polet, odit populus Romanus privatam luxuriam, publicam magnificentiam diligit Ci.

magnificēnza f

1. sijaj, krasota; veličastnost

2. bogastvo, razkošje, pomp

3. veličanstvo (nekoč pri naslavljanju kraljev)

magnitud ženski spol velikost; veličina, vzvišenost, veličastnost, sijaj

nimbe [nɛ̃b] masculin nimbus, obstret, svetniški sij, blešč, sijaj

nimbo m

1. sij, sijaj

2. relig. svetniški sij, nimb, obstret, avreola, gloriola

ob-sole-faciō -ere -fēcī -factum (ixpt. iz obsolēre in facere; prim. obsolēscō) izrabiti (izrabljati), obrabiti (obrabljati): ne illam vis temporis et vetustatis obsolefaceret longitudo Arn.; nav. pass. obsole-fīō -fierī -factus sum izrabiti (izrabljati), obrabiti (obrabljati) se, metaf. = nakopa(va)ti si sramoto, doživeti (doživljati) sramoto (osramočenje), osramotiti se, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj, propasti (propadati): rivi non operā obsolefacti Sen. ph., toga obsolefacta Val. Max. oguljena, in homine turpissimo obsolefiebant dignitatis insignia Ci., auctoritas obsolefacta Sen. ph., ne paterentur nomen obsolefieri Suet.

ob-solēscō (obs-olēscō) -ere -solēvī (-solētum) (ob in solēre prim. adolēscō, exsolēsco) izrabiti (izrabljati) se, obrabiti (obrabljati) se, metaf. = (iz)giniti, izginiti (izginjati), pojemati, pojenja(va)ti, posta(ja)ti nepomemben, propasti (propadati), na (v) nič pri(haja)ti, iz rabe se umakniti (umikati), opustiti (opuščati) se, zastare(va)ti, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj: Varr., Plin. iun., Sen. ph., Amm. idr., cito gloria obsolescit in sordidis hostibus (pred sovražniki, v navzočnosti sovražnikov) Cu., virtus splendet per se semper neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., obsolevit iam ista oratio Ci., laus T., alia vetustate iam obsoleverunt L. — Od tod adj. pt. pf. obsolētus 3, adv. -ē

1. obnošen, obrabljen, ponošen, oguljen, grd: Ap., vestis L., vestitus N., Ci., amiculum Cu., obsoletus (v ponošeni obleki) Thessalonicam venisti Ci., obsoletius vestitus Ci.; occ.
a) trhel, propadel, odslužen, za podrtje: tectum H.
b) umazan, zamazan, onečeden, onesnažen, omadeževan: obsoleta sordibus H., dextra obsoleta sanguine Sen. tr., color Col., Suet.

2. metaf. obrabljen = navaden, vsakdanji, preprost: spolia vilia et obsoleta Cu., populi honores effusi atque obsoleti N., usitata ac prope obsoleta gaudia L., obsoletior oratio Ci. nekoliko preprost jezik (= ne izbirčen v besedah in brez govornega okrasja), crimina Ci.; toda verba obsoleta Ci. obrabljene = starinske, zastarele.

ostentāmen -inis, n (ostentāre) očitno kazanje, razkazovanje, lepota, sijaj: Prud., Tert.

pageantry [pǽdžəntri] samostalnik
sijaj, blesk, sijajen prizor
figurativno pomp

panache [panaš] masculin perjanica; čop na ptičji glavi; familier, figuré krasota, sijaj, blesteč nastop

panache de fumée oblak dima
aimer le panache imeti rad parade, vojaško slavo
avoir du panache imeti ponosno hojo, držo; paradirati
faire un panache (jezdec, kolesar, avto) prekucniti se

parade [parad] féminin

1. vojaška parada; svečanost, sijaj

2. (mečevanje) pariranje, odbijanje udarcev; ustavitev (konja)

lit masculin de parade mrtvaški oder visoke osebnosti
n'être pas heureux à la parade (sport) ne moči odbiti udarcev
faire parade razkazovati (de son savoir svoje znanje), ponašati se (de z)

pollūcibilitās -ātis, f sijaj, razkošje, razkošnost, veličastje, krasota, obilje, odličnost: Fulg.

pomp [pɔmp] samostalnik
pomp, sijaj, blesk, slovesen sprevod

pompa¹ f

1. pomp

2. pren. razkošje, veličastje, sijaj, blišč:
in pompa magna šalj. z velikim bliščem, razkošjem; (impresa di)
pompe funebri pogrebni zavod

3. pren. bahavo razkazovanje:
far pompa della propria ricchezza bahavo razkazovati svoje bogastvo

pômpa ž (gr. pompe) pomp, sijaj, zunanji blišč, razkošje

pompa ženski spol pomp, sijaj, blišč; pavovo kolo; vodeni mehurček; ladijska črpalka

con gran pompa, en pompa z velikim pompom
hacer pompa de ponašati se z, bahati se z

pompa -ae, f (izpos. πομπή)

1. slovesen obhod ali sprevod (procesija): Pl., N., Sen. ph., Lucan., Mart., Suet. idr., pomparum fercula Ci., pompam funeris ire O. iti za pogrebom, spremljati pogreb, udeležiti se pogreba, pompam ducere O. (pri poroki), V. (ob prazniku), O. (ob triumfu), pompae sollemnes V., funebris pompa T.; occ. prehod, slovesni sprevod, slovesni mimohod, defilé pri cirkuških igrah: Suet., Tert. idr., quid tu hunc de pompa laetaturum putas? Ci. (o Cezarju, čigar podobo so med slovesnim cirkuškim sprevodom nosili med podobami bogov), circus erit pompā celeber numeroque deorum O., ludorum die pompa duci coepta L., pompa circensis Stat.

2. meton. sprevod, niz, vod, vrsta, rajda, skupina, gruča: tua pompa Ter. tvoja tolpa, lictorum Ci., sarcinarum Mart., pecuniae Sen. ph., cenae Mart. prinašanje glavne jedi, glavna jed, „glavna rihta“, si tres sunt pompa libelli Pr. pogrebni sprevod, quoius haec ventri portatur pompa? Pl. fr. (o velikem nakupu na trgu).

3. metaf. (izjemna) lepota, razkošje, sijaj(nost), blesk, blišč, bleščava, bliščoba, pomp, pompoznost, veličastnost, veličastje, starejše velikolepje, veličje, veličnost: rhetorum pompa Ci., adhibere quandam in dicendo pompam Ci., epidicticum genus (sc. orationis) pompae quam pugnae aptius Ci., elatus est sine ulla pompā funeris N. brez pogrebnega sijaja, brez pompoznega pogreba, detrahere muneri suo pompam Sen. ph., pompa facundiae Min.

pompābilitās -ātis, f (pompābilis) sijaj(nost), blišč govora: Prisc.