Franja

Aphrodīsia -ae, f Afrodizija, mesto v Apuliji, sicer imenovano Venusia: Serv.

Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
b) v Mavretaniji: Plin. — Od tod adj.
a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.

apoproēgmena -ōrum, n (gr. ἀποπροηγμένα) „zapostavljeno“, „zavrnjeno“, „zavrženo“, stoiška fil. o rečeh, ki sicer še niso zla, a so jim blizu in jih je treba torej zavračati: Ci.

après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

vingt ans après dvajset let pozneje
après cela po tem, nato
après quoi nakar
l'un après l'autre eden za drugim
après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
d'après po, posneto po
d'après nature po naravi
d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
longtemps après dolgo potem
peu après, peu de temps après malo potem
immédiatement après, aussitôt après takoj nato
ci-après dalje spodaj
et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
la page d'après naslednja stran
l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
l'année d'après v naslednjem letu
après coup naknadno, prekasno, prepozno
après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
après que potem ko
après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
courir après quelqu'un teči, letati za kom
crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
être après son travail (familier) biti vedno pri delu
elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
soupirer après zdihovati, hrepeneti po
venir après quelqu'un priti za kom

apud, po stari pisavi tudi aput, star. tudi apor, apur, praep. z acc.

I. krajevno:

1. pri, blizu, v okolici: pugna navalis apud Tenedum Ci., proelium apud Plataeas N., haec cum apud Dyrrhachium gererentur C., adsequitur Germanicum apud insulam Rhodum T.; zapostavljen apud: duae classes Misenum apud et Ravennam T., ripam apud Euphratis T.

2. pren. v ali na (z loc.): apud Orcum te videbo Pl., apud Thebas Pl., apud forum Ter., apud villam Ter., Ci.; sicer le poklas.: apud rostra, apud Asiam, Capuam, Germanias, Orientem, Rhodum idr. T., montes, apud quos erat educatus Fl.

II. o osebah in narodih:

1. pri, blizu, v čigar hiši (vili): Kom. idr. apud aliquem cenare, sedere Ci., filius apud matrem educatur Ci., apud hunc Romae habitavit, apud hunc aegrotavit, huius domi est mortuus Ci., quid signorum apud illum putatis esse Ci. v njegovi hiši, apud eum summum imperium est N. v njegovih rokah, omnis gratia, potentia, honos, divitiae apud illos sunt S., apud exercitum esse Ci. v poveljnikovem spremstvu biti (in exercitu esse = za vojaka služiti), apud Persas aut in extrema India Ci., prior apud Massagetās in proelio cecidit N.; pren.: apud se esse Kom. biti pri sebi, biti pri pameti, pri zavesti, apud se non est Petr.

2. occ. pri, pred, vpričo, poseb. o javnih obravnavah: apud herum Pl., apud alium Ter., apud milites contionari C., apud milites orationem habere Cu., milites apud se sacramentum dicere iubet C., apud praetorem accusatus est Ci., defendere causam apud iudicem Ci., apud Metellum praetorem causa dicitur Ci., apud patronos de suis miseriis deplorabant Ci., indicia apud vos et exempla profero Ci., apud praetorem profiteri Ci., apud XV viros profiteri Ci., apud regem verba facere N., consulibus in senatu et apud populum magnifice collaudatis L., gentium iura apud surdas aures invocare Cu.; včasih nam. dat.: queri apud aliquem Pl., Ci., apud aliquem profiteri Cu., sacrificare apud deos T.

3. časovno: pri = za (z gen.), ob (z loc.): totiens apud maiores nostros Siculi senatum adierant, totiens hāc memoriā Ci., non modo his temporibus, sed etiam apud maiores nostros Ci., apud patres nostros aditum est ad libros Sibyllinos Ci., apud patres esse coepit L., apud Scipiones T.

4. pren. pri, po čigar mnenju (mislih, sodbi): plus apud me antiquorum auctoritas valet Ci., consequi apud aliquem gloriam Ci., N., ali auctoritatem C., nonnulla apud bonos gratia Ci.; z adj.: viri apud tribules suos gratiosi Ci., quod apud omnes leve est, apud iudicem grave esse ducetur? Ci., qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., non dico amicum, quod apud homines carissimum est, non hospitem, quod sanctissimum est Ci.; met. (z imeni pisateljev): ille apud Terentium Ci. tista oseba v Terencijevi komediji, apud Xenophontem autem moriens Cyrus maior dicit Ci., apud Platonem est dictum Ci., apud plerosque scriptum est N. pri večini pisateljev, apud Solonem Ci. v Solonovih zakonih; o govorečih osebah: apud quosdam acerbior in conviciis narrabatur T., apud prudentes vita eius varie extollebatur T.

Āpulēius (slabše Appulēius) 3 Apulej(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime,

1. L. Apuleius Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, demagog in tr. pl.; l.101 in 100 je predlagal zakon, po katerem naj bi Marijevim vojakom podelili zemljišča v Galiji (lex agraria), ter zakon, po katerem naj bi kaznovali vsak upor zoper ljudske tribune kot zločin žalitve veličanstva (lex de maiestate); po senatovi zaroti ga je umorilo razdraženo ljudstvo: Ci. idr.

2. L. Ap. Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, l.69 je poveljeval pod Metelom na Kreti in l.58 upravljal Makedonijo: Ci. — Iz tega rodu pa ni bil L. (?) Apuleius Lucij (?) Apulej iz Madavre v Afriki, rim. pisatelj, roj. ok. l.125 po Kr.; njegova dela so ohranjena: Aug., Non. — Kot adj.: Apuleia lex Ci. idr. zakon ljudskega tribuna Lucija Apuleja = lex de maiestate; adj. Āpulēiānus 3 Apulejev, apulejski: pecunia M. Antonius ap. Ci. nekega sicer neznanega Marka Apuleja, seditio Fl. ljudskega tribuna Lucija Apuleja, ponderis Apuleiani flumen Sid. pisatelja Lucija Apuleja.

argentum-ī, n (prim. gr. ἀργός svetel, ἀργής belo žareč, razbeljen, ἄργιλ[λ]ος bela glina = lat. argīl[l]a, gr. ἄργυρος)

I.

1. srebro: ignotum argenti pondus et auri V., vilius argentum est auro, virtutibus aurum H., fulgenti splendere auro atque argento Cat., erat ea navis plena argenti facti atque signati Ci. oblikovanega in kovanega; naspr. argentum infectum L. v palicah.

2. met.
a) srebrna posoda, srebrno posodje, srebrnina: ingens argentum mensis V., argentum ad vescendum factum L. namizna srebrnina, cenabat apud eum, argentum ille apposuerat Ci. namizno srebrnino, argenti optimi caelati grande pondus Ci. cizeliranega, naspr. argentum purum Ci., Plin. iun. ali lēve Iuv., hunc capit argenti splendor, stupet Albius aere H.
b) srebrn denar: arg. bigatum L. srebrni denariji z motivom dvovprege, Oscense L. oskovski denariji, argentum aere solutum est(po zakonu L. Valerija Flaka, ki je bil consul suffectus l.86, se je namesto s srebrnimi denariji plačevalo z bakrenimi sesterciji) S., argentum quoque magis quam aurum sequuntur T. srebrn denar, srebrniki — zlat denar, zlatniki; sinekdoha denar nasploh: Ter., ratio quidem hercle apparet; argentum οἴψεται Pl. račun se sicer ujema, a denarja ni, exercitum argento fecit S. ap. Sen. ph., negotiandi causā argentum in zonis habere L., argento parata mancipia L., multum enim differt, in arcane positum sit argentum, an in tabulis debeatur Ci., cum tu argento post omnia ponas H. —

II. argentum vivum živo srebro: Vitr., Plin.

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

arinca -ae, f vrsta žita, sicer olyra, rž, po drugih enozrnica: Plin.

Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

I. gr. žensko ime,

1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

3. ena od Hijad: Hyg.

4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.

Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.

1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.

2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.

ast, adverzativni veznik (iz *adti [kakor post iz *posti] k temu, poleg tega; po pomenu sicer = at, toda etim. ni soroden z njim) star. in pesn., redkeje v klasični prozi = a, ali, toda, pa; v klas. dobi le pred vokali in pronominalnimi oblikami: ast ego V., L., ast illam, ast ipsam, ast alii, ast ubi... V.; le redko pred konzonanti: ast de me V., ast iuvenes, ast laeva O.; za kondicionalnimi stavki: si victoriam duis, ast ego templum tibi voveo L.

Asteria -ae, f in Asteriē -ēs, f (Ἀστερίη) Asterija,

1. hči Titana Koja (Coeus, po Hyg. pa Polova [Polus] hči) in Febe (Phoebē), Latonina sestra, mati Hekate in četrtega Herkula. Jupiter jo je spremenil v prepelico, ker se je branila njegove ljubezni; nato se je vrgla v morje in postala otok, ki so ga najprej imenovali Asteria, potem Ortygia (Prepeličin otok) in pozneje Delos (Svetli, Žarni otok): Ci., O. idr.

2. star. ime otoka Rodosa: Plin.

3. otok v Jonskem morju (sicer imen. Asteris): Mel.

4. v obl. Asterie izmišljeno samogovoreče ime lepe deklice: H.

āstō (adstō) -āre, āstitī (nam. adstetī)

1. stati pri (ob) čem, (zraven) stati; abs.: adstante atque audiente Italiā totā Ci., maximā frequentiā... civium adstante Ci., astante... ipso C. vpričo njega, super adstantium manibus in murum attollitur S. fr., arrectis auribus adsto V.; o rečeh: sedes relictae adstant V. stoje; kje? s krajevnim adv.: hic patrem astare aiebas? Ter.; z dat. ali samim abl.: ast. alicui Pl., adst. mediis aedibus, portis, vestibulo V., curru Sil., crepidinibus stagni T., mensae Mart., Suet.; z acc.: te astaret Plin. iun. (tudi: te artaret), ast. illum locum Prisc.; s praep.: ast. ante ostium, ante aedis Pl., ante aras adst. Lucr., adst. ante oculos V., iuxta genitorem adstat virgo V., ast. iuxta praesides deos Sen. tr., cum ad id spectator pugnae adstitisset (eques) L., adst. in conspectu alicuius Ci., ast. apud templa T., pro foribus adst. Suet.; pren.: certa quidem finis vitae mortalibus adstat Lucr. jih čaka.

2. occ.
a) (svetujoč, pomoč dajajoč) na (ob) strani stati (biti) komu, na roko biti (iti) komu: dum asto advocatus quoidam cognato meo Pl., amanti subparasitor, hortor, adsto Pl.
b) kot strežnik stati, streči pri čem: tibi servi multi ad mensam astant Naev. fr.

3. pokonci stati, kvišku moleti, štrleti: vix asto prae formidine Pl., cave, ne cadas, asta Pl., attoniti squamis adstantibus hydri V., (equus) arduus in moenibus adstans V., mihi... supra caput adstitit imber V. je stal = se je nagrmadil hudourni oblak (ta pf. prihaja sicer tudi od glag. adsisto), Phidias... fecit... Minervam Athenis, quae est in Parthenone adstans Plin.; pren.: astante ope barbaricā Enn. ap. Ci. ko je še (neoškodovana) stala... država.

Opomba: Sup. āstātum ali āstitum pri Prisc.; od tod pt. fut. act. āstitūrus: Aemil. Porcina ap. Prisc.

asȳla -ae, f bot. azila, sicer ferus oculus: Plin.

Atargatis -tidis, acc. -tin, f (Ἀταργάτις) Atargatida, sirska boginja, sicer imenovana Dercetō (Δερκετώ); primerjali so jo z gr. Afrodito: Plin., Macr.

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

aurō -āre -ātus (aurum) (po)zlatiti, z zlatom prevleči: Tert., Prisc.; sicer le kot adj. pt. pf. aurātus 3 pozlačen, z zlatom opremljen (prevlečen, pretkan, okrašen, ozaljšan): currus Ci., navigium, columnae Cu., metalla Lucr., statua L., lyra O., Pr., vestes O. ali amictus O., Prud. ali chlamys V. z zlatom pretkan(a), sinus O. z zlatom okrašeno, z zlato zaponko zapeto, frons V., tempora V. z zlato čelado pokriti, milites L. s pozlačenimi ščiti, imperator L. z zlatom nakiten, aurata (puella) O. oblečena v obleko, pretkano z zlatom, ali z zlatnino nakitena: Pl., guttae Plin.; (o žrtvah, katerim so pozlačevali rogove): bos auratus L. s pozlačenima rogovoma, cornua bovis aurata L., hostia auratior Tert.; od tod o rečnem bogu Eridanu: auratus cornua (grški acc.) V. zlatorogi; zlat: monilia O.

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

avec [avɛk] préposition s, z; familier povrhu, s tem

d'avec od
et avec cela (ça), madame? sicer še kaj, gospa? (v trgovini)
ils sont toujours l'un avec l'autre vedno sta skupaj
avec la nuit ko pade noč
se lever avec le jour vstati z dnevom
être docile avec ses parents ubogati starše
avec tout cela pri vsem tem, kljub vsemu temu
tout s'arrange avec le temps sčasoma, v teku časa se vse uredi
vous venez avec? (familier) greste z nami?
faire connaissance avec quelqu'un seznaniti se s kom
avec elle on ne sait jamais à quoi s'en tenir pri njej človek nikoli ne ve, pri čem je
être bien, mal avec quelqu'un biti s kom v dobrih, slabih odnosih
prendre des leçons avec quelqu'un imeti učne ure pri kom
distinguer l'ami d'avec le flatteur razlikovati prijatelja od prilizovalca
il a divorcé d'avec sa femme ločil se je od žene
déjeuner d'avec du chocolat zajtrkovati čokolado
il a pris son parapluie et il est parti avec vzel je svoj dežnik in odšel (z njim)
avec cela que vous ne le saviez pas! (familier) neverjetno, nemogoče, da tega niste vedeli
il est sorti sans manteau, et avec ça il était enrhumé šel je ven brez plašča in vrh tega je imel še nahod