Franja

Zadetki iskanja

  • svȍjāčnica ž svakinja, ženina sestra
  • tata f otr.

    1. pestunja

    2. starejša sestra
  • têta ž
    1. tetka, teta, očeva, majčina sestra
    2. strina, ujna
    3. starija žena uopće, uopšte
    4. teta na ženitovanju žena staroga svata
  • téza ž (t. teze, tejze) dial. teta, materina sestra
  • torāria -ae, f (torus) strežnica, strežajka, bolniška sestra, bolničarka: Pl.
  • usmíljenka ž milosrdna, milosrdna sestra
  • verschwistert kot brat in sestra, figurativ tesno povezan
  • visitatrice f

    1. vizitatorka

    2. patronažna sestra
  • zȁova ž, zȁovica ž svakinja, moževa sestra
  • медсестра f = медицинская сестра medicinska sestra, bolniška strežnica, bolničarka
  • медсестра́ -и́ ж., medicínska sêstra -e -e ž.
  • amita -ae, f teta (po očetu): Ci., N., L., amita est patris mei soror P. F., amita magna Icti. stara teta, v tem pomenu tudi samo amita: proavum Pompeium, amitam Scriboniam ostentat T., am. maior (= proamita) Icti. pradedova sestra, am. maxima (=abamita) Icti. prapradedova sestra ali pradedova teta.
  • amitīnus 3 (amita) ki izhaja od očetove sestre; od tod subst. amitīnī -ōrum, m in amitīnae -ārum, f bratranca, sestrični = otroka, katerima sta enega oče in drugega mati brat in sestra: Non., Paul., G. (Dig.).
  • Anna -ae, f Ana,

    1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

    2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.
  • Antevorta (Anteverta) -ae, f (ante in vortere ali vertere) Antevorta (Anteverta), boginja, imenovana tudi Porrima O. in Prorsa Varr. ap. Gell., personif. „ved prihodnosti“, po drugih porodna boginja, in sicer boginja poroda pri glavični legi otroka, naspr. njena sestra Postvorta, boginja poroda ob zadnjični legi otroka; obe boginji so imeli za sestri ali spremljevalki boginje Karmente: Macr.
  • Antigonē -ēs, f (Ἀντιγόνη) Antigona,

    1. Ojdipova in Jokastina hči, Eteoklejeva in Polinejkova sestra: Pr. — Soobl. Antigona -ae, f: Hyg., Iuv.

    2. Laomedontova hči, Junona jo je spremenila v štorkljo: O., Serv.

    3. Feretova hči (Pheres): Hyg.
  • Aristomachē -ēs, f (Ἀριστομάχη) Aristomaha, hči Sirakužana Hiparina, Dionova sestra, tretja žena tirana Dionizija I.: Ci., N., Val. Max.
  • Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

    I. gr. žensko ime,

    1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

    2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

    3. ena od Hijad: Hyg.

    4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

    II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

    1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

    2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

    3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.
  • asistént -ă (-ţi, -te) m/f asistent (-ka)
    □ asistentă medicală medicinska sestra
  • Asteria -ae, f in Asteriē -ēs, f (Ἀστερίη) Asterija,

    1. hči Titana Koja (Coeus, po Hyg. pa Polova [Polus] hči) in Febe (Phoebē), Latonina sestra, mati Hekate in četrtega Herkula. Jupiter jo je spremenil v prepelico, ker se je branila njegove ljubezni; nato se je vrgla v morje in postala otok, ki so ga najprej imenovali Asteria, potem Ortygia (Prepeličin otok) in pozneje Delos (Svetli, Žarni otok): Ci., O. idr.

    2. star. ime otoka Rodosa: Plin.

    3. otok v Jonskem morju (sicer imen. Asteris): Mel.

    4. v obl. Asterie izmišljeno samogovoreče ime lepe deklice: H.
Število zadetkov: 276