Franja

okòv ferrure ženski spol , penture ženski spol , monture ženski spol ; (žarnice) culot moški spol

okovi liens moški spol množine, chaînes ženski spol množine, fers moški spol množine, entraves ženski spol množine
spraviti koga v okove mettre quelqu'un aux fers
v okovih enchaîné, aux fers
okovi suženjstva les chaînes de l'esclavage
vreči okove s sebe rompre ses chaînes, se libérer (ali se dégager) des entraves

okrog³ [ó] predlog:

1. krajevno: um … (herum)
drug okrog drugega umeinander
okrog pasu um die Mitte, um die Taille
okrog sveta (rund) um die Welt
okrog vratu am Hals, um den Hals; (objeti koga okrog vratu (jemandem) die Arme um den Hals schlingen)
okrog srca/želodca/prsi in der Herzgegend/Magengegend/Brustgegend
okrog ustja geografija im Mündungsgebiet
vrteti se okrog česa sich drehen um
dati eno okrog ušes eins hinter die Ohren geben, eine scheuern
dobiti eno okrog ušes eine gescheuert kriegen
figurativno kot maček okrog vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei
metati denar okrog sebe mit Geld um sich werfen
oviti okrog mezinca um den kleinen Finger wickeln (können)
tolči okrog sebe um sich schlagen

2. časovno:
okrog petih gegen fünf Uhr
okrog srede dneva so um die Tagesmitte

3.
tehnika gibanje okrog prečne osi die Nickbewegung
navor okrog prečne osi das Nickmoment
vrtenje okrog prečne osi das Nicken

okróg (tout) autour de; (tout) alentour; prés de, à côté de ; (približno) environ, à peu prés, approximativement, à peu de chose prés, vers, sur les, aux alentours de

tu okrog aux (ali dans les) environs
okrog hiše autour de la maison
okrog sveta autour du monde
hoditi okrog vrele kaše (figurativno) tourner autour du pot
ozreti se okrog sebe jeter un coup d'œil autour de soi
vrti se okrog vprašanja (figurativno) il tourne autour de la question
okrog in okrog trdnjave je sovražnik l'ennemi est tout autour de la forteresse
našli ga boste nekje okrog hiše vous le trouverez quelque part prés de (ali à côté de) la maison
okrog 300 oseb 300 personnes environ
okrog desetih à dix heures environ, aux alentours de dix heures, vers dix heures
ima jih okrog štirideset il a environ quarante ans, il a à peu prés la quarantaine
okrog poldneva vers midi
okrog tretje ure vers trois heures, aux environs (ali alentours) de trois heures
zaslužiti okrog deset tiso frankov gagner environ (ali autour de, à peu prés) dit mille francs
prišel bom k vam okrog osmih je viendrai chez vous aux alentours de (ali vers, sur les) huit heures
okrog novega leta aux alentours du Nouvel an
okrog se zavrteti faire un tour (ali pivoter, tourner) sur ses talons
na desno okrog! (v francoski vojski) demi-tour droite!
na levo okrog! demi-tour gauche!

oporékati contester quelque chose, objecter, contredire quelqu'un; se dédire, discuter; réfuter, désavouer, nier

sami sebe oporekate vous vous contredisez
nič ne oporekate? vous n'avez rien contre?, (uradno) vous n'avez rien à objecter?
temu ni oporekati il n'y a pas d'objection à cela
oporekati pristojnost koga contester la compétence de quelqu'un
oporekati veljavnost listine réfuter la validité d'un document
nihče ne bo temu oporekal personne ne le contestera, personne ne dira le contraire

osvobodit|ev ženski spol (-ve …)

1. die Befreiung (von), -befreiung (samega sebe Selbstbefreiung, talcev Geiselbefreiung, ujetnikov Gefangenenbefreiung)
ura osvoboditve Befreiungsstunde
izsiliti osvoboditev zapornikov ipd.: freipressen

2. (izpustitev na prostost) die Freilassung

3. šport die Befreiung
prijem za osvoboditev der Befreiungsgriff

ozira|ti se² (-m se) (gledati okrog sebe) herumschauen, umherschauen, umherblicken, um sich schauen/ blicken, Umschau halten; za čim: sich umdrehen nach, sich umkehren nach, Ausschau halten nach

oznaníti (-im) | oznanjeváti (-újem) perf., imperf.

1. annunciare, notificare, rendere noto

2. preannunciare; predire:
oblaki oznanjujejo nevihto nuvole foriere di tempesta, nuvole che preannunciano la tempesta

3. rel.
oznanjevati evangelij diffondere il vangelo, evangelizzare
PREGOVORI:
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda, s'imbroda

pahníti (re)pousser, plonger, jeter

pahniti od sebe repousser quelqu'un
pahniti ven jeter dehors, chasser, flanquer à la porte

pahníti empujar

pahniti od sebe rechazar

páhniti (-em) perf.

1. urtare, spingere; mandare a terra (con uno spintone):
pahniti od sebe spingere via

2. pren.
pahniti v nesrečo arrecare disgrazie
pahniti v obup portare alla disperazione
pahniti v revščino ridurre alla, in miseria
pahniti iz službe licenziare
pahniti s prestola dimettere, cacciare dal trono
pahniti koga od sebe allontanare da sé, alienarsi qcn.

poglédati to look at (ali upon); to have a look at; to cast a glance at, to glance, to cast an eye at, pogovorno to take a peep (ali gander, shufti) at

debelo poglédati to open one's eyes wide, to make big eyes at, to stare (ali to gaze) in astonishment, to be all eyes
bežno poglédati to glance at
proč poglédati to look the other way
poglédati okoli sebe to look around
mrko poglédati to frown at
grdó poglédati to give someone a dirty look, to dart ugly looks at (ali upon)
kvišku poglédati to lift up one's eyes
stran poglédati to look the other way
dobro kaj poglédati to take a good look at
skrivaj koga poglédati to steal a look at someone
preteče poglédati to look black
v obraz koga poglédati to look someone full in the face
poglej! look!, behold!, lo!, lo and behold!
lahkó pogledate! you may have (ali take) a look!
morate bliže, bolj od blizu pogledati! you must get a closer look!
poglédati se (sebe) to look at oneself
pogledala sta se they looked at each other
pogledali so se they looked at one another

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

pomoli|ti¹ (-m) moliti strecken, naprej: vorstrecken, komu - pod nos ipd.: entgegenstrecken, ven hinausstrecken, ven herausstrecken, hervorstrecken; halten, kam, tja: hinhalten, pod nos: vorhalten, ven: hinaushalten
figurativno pomoliti vse štiri od sebe alle Viere von sich strecken, sich niederstrecken

pomolíti (roko) to hold out; to hand; to reach forth (one's hand)

vse štiri od sebe pomolíti to sprawl, to lie spread-eagled
jezik pomolíti to put out one's tongue
pomolíti glavo skozi vrata to pop one's head round (ali in) the door

pomolíti tendre, tirer ; (religija) faire une prière, prier (un peu)

pomoliti komu roko tendre la main à quelqu'un
vse štiri od sebe pomoliti se retrouver les quatre fers en l'air

poniževánje

poniževanje samega sebe humiliation ženski spol volontaire

poniževánje glej ponižanje

poniževanje samega sebe humillación f voluntaria

povíšati (-am) | poviševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. innalzare, alzare, elevare:
povišati glas alzare la voce

2. aumentare, accrescere, rialzare:
povišati cene aumentare i prezzi
šport. povišati vodstvo accrescere il distacco

3. (povzdigniti, povzdigovati) avanzare; pren. promuovere, elevare; esaltare:
povišati koga avanzare qcn. di grado
povišati koga v generala promuovere qcn. a generale
poviševati koga do nebes levare qcn. alle stelle
PREGOVORI:
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) povíšati se (-am se) | poviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. pren. aumentare, crescere:
povišujejo se stroški zdravljenja crescono i costi delle cure mediche

2.
poviševati se s čim vantarsi, gloriarsi di qc.

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

precenjevanj|e srednji spol (-a …) die Überschätzung (samega sebe Selbstüberschätzung), v vrednosti: die Überbewertung