Franja

fordus 3 (ferre; osnovna obl. *foridus, razširjena iz nekega adj. *forus [= gr. φαρός noseč, rodoviten]) noseč, o živalih brej(a): bos Varr., O., P. F.; subst. forda -ae, f breja krava: Col., Serv. forda ferens bos fecundaque, dicta ferendo O.

Magnēs -ētis, m (Μάγνης) magnétski, magnézijski, iz Magnézije: Magnes campus Val. Fl., lapis Magnes Lucr. ali Magnes (magnes) lapis Plin., tudi samo Magnes (magnes) Plin., Sil., Cl., Isid., Aug. magnetovec, magnet (ki ga Plin. deli na moškega in ženskega; slednji je naš rjavec ali rjavi manganovec); subst. m. Magnézijec: Ci., večinoma v pl. Magnētes -um, acc. -ēs in -ăs, m (Μάγνητες) Magnézijci, preb. tesal(ij)skega polotoka Magnezije: L., Lucan., pa tudi mesta Magnezije v Lidiji: O., T., Plin., L. idr. — Od tod Magnēsia -ae, f (Μαγνησία) Magnézija

1. rodoviten tesal(ij)ski polotok jugovzhodno od Ose: L., Mel.

2. mesto v Kariji ob Majandru (zdaj Inek-bazar): L., N.

3. mesto v Lidiji ob Hermu ob severnem vznožju Sifila (zdaj Manissa): L. Magnēsius (Magnēsus) 3 (Μαγνήσιος) magnézijski: saxum Lucr. magnet(ovec). Magnēssa -ae, f (Μάγνησσα) Magnézijka: H. Magnētis -idis, acc. -ida, f (Μαγνητίς) magnézijska: Argo O. (po bajki zgrajena v magnezijskih Pagazah in splavljena pri Afetah). Magnēticus 3 (Μαγνητικός) magnézijski: gemma Cl. Magnēsiānī -ōrum, m Magnézijci, preb. karijskega mesta Magnezije: Hier. Magnētarchēs -ae, acc. -ēn m (Μαγνητάρχης) magnetárh, najvišji oblastnik tesal(ij)skih Magnezijcev: L.

Nēsis -idis, acc. -idem in -ida, f (Νησίς) Nézida, zelo rodoviten otoček ob vzhodnem obrežju Puteolskega zaliva, vzhodno pred Mizenskim rtom, priljubljeno letovišče imenitnih Rimljanov (zdaj Nisita): Ci. ep., Sen. ph., Lucan., Plin., Stat.

Pandāteria -ae, f (Πανδατερία) Pandatérija, rodoviten otoček v Etrurskem (Tirenskem) morju med Ishijo in Pontskimi otoki; tja so za časa cesarjev pošiljali pregnance (zdaj Ventotene): T., Plin., Mel., Suet. — Soobl. Pandātaria -ae, f (Πανδαταρία) Pandatárija: Varr.

rod|en [ó] (-na, -no) agronomija in vrtnarstvo im Ertrag stehend, fruchttragend, fruchtbringend, tragfähig, leistungsfähig, ertragfähig, Trag- (veja der Tragast); (rodoviten) ertragreich; medicina gebärfähig

Stēllātis (gen. -is) ager (-ī) ali campus (-ī), m Stelátsko polje, rodoviten okraj v Kampaniji južno od mesta Kales (Calēs): quasi vero paulum differat ager Campanus a Stellati Ci., his colonis … Stellatem campum dividi iubet Ci., in campum Stellatem descendit L., in campum Stellatem … Samnitium incursiones factae L., campum Stellatem … divisit … ad viginti milibus civium Suet., Stellatīsque docent campos Sil. Od tod adj. Stēllātīnus 3 stelátski, stelatínski: tribus L.

Zacynthos (V., O., Mel.) in Zacynthus (L., Plin.) -ī, f (Ζάκυνϑος) Zakínt (zdaj, Zakintos, Zante), rodoviten otok v Jonskem morju, nekdaj gozdnat (ὑλήεσσα Hom.); od tod nemorosa Zacynthos V. Od tod adj. Zacynthius 3 (Ζακύνϑιος) zakíntski, zakíntijski, zakíntoški: Calchas Pl., adulescentes N., bitumen Plin.

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἄ-φθονος 2 (comp. tudi -ονέστερος, sup. -ονέστατος) nezavisten, radodaren, izdaten, rodoviten, plodonosen, blagoslovljen, obilen; ἐν ἀφθονωτάτοις στρατοπεδεύεσθαι v najbogatejših pokrajinah; ἐν ἀφθόνοις βιοτεύω živim v obilju, obilujem. – adv. ἀφθόνως v obilju, obilno.

βαθύ-γαιος, ion. -γεος (γῆ) z debelo zemljo, rodoviten.

βαθυ-λήιος 2 (λήιον) ep. z visokim žitom porastel, rodoviten; τέμενος bujno žitno polje.

βαθύς, εῖα, ύ (βάθος) [fem. ion. βαθέη in βαθέα, comp. βαθύτερος, sup. βαθύτατος, ep. βάθιστος] 1. globok, visok, ἠιών globoko zajedena obala, φάλαγξ, bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ὄρθρος rano jutro, νύξ pozna noč, φρήν globok, κατὰ φρένα v globočini srca, ἤθεα moder, pameten, resen. 2. gost ἀήρ, ὕλη, dolg, obilen τρίχες, silen, močen λαῖλαψ, rodoviten λήιον, χώρα. – adv. βαθέως.

γόνιμος 3 (γονή) roden, rodilen, ploden, rodoviten, krepkega života.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

ἔγ-καρπος 2 poet. rodoviten, plodonosen, τέλη davek v sadežih, sadni darovi.

ἐν-εργός 2 (ἔργον) 1. delaven, močen, krepek, odločen, vrl. 2. plodovit, rodoviten, izdaten; χρήματα obrestonosen.

ἐργα(σ)τικός 3 delaven, prizadeven, rodoviten ποταμός (o Nilu).

ἐρι-βῶλαξ, ακος, ὁ, ἡ ἐρί-βωλος 2 ep. rodoviten, masten, velegrudat.

εὐ-δαίμων 2 (= ki ima dobrega demona; prim. slov. angel varuh in Pl. Fed. 197 d) 1. srečen, blažen, oblagodarjen, τινός zaradi česa, τὸ εὔδαιμον sreča. 2. a) premožen, bogat, οἱ εὐδαίμονες bogatini, τὰ εὐδαίμονα bogastvo; b) o krajih: rodoviten, cvetoč. – comp. -μονέστερος, sup. -έστατος. – adv. εὐδαιμόνως (comp. εὐδαιμονέστερον) blaženo, srečno.

εὔ-καρπος 2 plodovit, rodoviten.