Franja

Zadetki iskanja

  • lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

    lengua bifida razcepljen jezik
    lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
    lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
    lengua de estropajo jecljavec
    lengua madre prajezik
    lengua materna, lengua nativa materin j.
    lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
    lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
    lengua de tierra zemeljski j.
    lengua vulgar ljudski j.
    lenguas peninsulares iberski jeziki
    andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
    largo de lengua drzen, nesramen
    media lengua jecljavec
    con la lengua de un palmo z velikim naporom
    buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
    desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
    se le va la lengua jezik se mu je razvezal
    morderse la lengua v jezik se ugrizniti
    perder la lengua onemeti
    sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
    sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
    tener la lengua gorda pijan biti
    tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
    no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
    lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
    tomar lengua(s) poizvedovati
    hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
    traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
    quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane
  • loči|ti se3 [ó] (-m se) ločevati se (razvezati se) sich scheiden lassen
    ki se želi ločiti scheidungswillig
  • mošnja samostalnik
    1. (vrečka) ▸ erszény, zacskó
    polna mošnja ▸ teli erszény
    mošnja cekinov ▸ dukátokkal teli erszény
    mošnja denarja ▸ egy zacskó pénz
    mošnja za tobak ▸ dohányzacskó
    seči v mošnjo ▸ erszényébe nyúl
    usnjena mošnja ▸ bőrerszény
    Izpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

    2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszény
    polna mošnja ▸ teli kincstár, teli kassza
    prazna mošnja ▸ üres kincstár, üres kassza
    Rusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.
    proračunska mošnja ▸ költségvetési kassza, kincstár
    državna mošnja ▸ államkincstár
    razvezati mošnjo ▸ megnyitja az erszényét, belenyúl az erszényébe
    odpreti mošnjo ▸ kinyitja az erszényét, megnyitja az erszényét
    seči v mošnjo ▸ belenyúl az erszényébe, mélyen a pénztárcájába nyúl, mélyen nyúl a zsebébe
    mošnja denarja ▸ pénzzel teli erszény
    Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

    3. (del telesa) ▸ herezacskó
    spustiti se v mošnjo ▸ herezacskóba leszáll
    Dimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
    Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.
  • ouvrir* [uvrir] verbe transitif odpreti, otvoriti, odkleniti; odpirati se; raztegniti (rokavice); zbuditi (apetit)

    s'ouvrir odpreti se, odpirati se, voditi ven (o vratih)
    s'ouvrir à quelqu'un razkriti se komu
    côté à ouvrir! tu odpreti!
    ouvrir la bouche spregovoriti, ziniti, usta odpreti
    ouvrir la bouche à quelqu'un komu jezik razvezati
    ouvrir un débouché odpreti tržišče
    ouvrir le feu začeti streljati
    ouvrir la lice, (familier) la danse začeti prepir
    ouvrir son sein à quelqu'un koga z odprtimi rokami sprejeti
    ouvrir la voie à quelque chose odpreti pot čemu
  • razporočíti se (-ím se) perf. refl. glej razvezati, ločevati
  • razrahlja|ti (-m) auflockern; (razvezati) lösen
  • razvezováti (se) (-újem (se)) imperf., imperf. refl. glej razvezati | razvezovati
  • snodare

    A) v. tr. (pres. snōdo)

    1. odvozlati, razvozlati

    2. razgibati:
    snodare la lingua razvezati jezik

    B) snodarsi v. rifl. (pres. mi snōdo)

    1. upogibati se

    2. cepiti se

    3. viti, vijugati se (cesta)
  • vózel knot

    gordijski vózel Gordian knot
    napraviti, zavezati vózel to make, to tie a knot
    razvezati vózel to untie a knot
    presekati gordijski vózel (figurativno) to cut the Gordian knot
  • vôzel nœud moški spol (tudi mornarica)

    gordijski vozel nœud gordien
    napraviti (razvezati) vozel faire (défaire, délier) un nœud
    presekati gordijski vozel (figurativno) couper (ali trancher) le nœud gordien
    narediti vozel na robec faire un nœud à son mouchoir
    ladja vozi 20 vozlov na uro le navire file 20 nœuds à l'heure
  • vôzel (-zla) m

    1. nodo, annodatura, cocca, groppo:
    razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel sciogliere, stringere, allentare un nodo
    navadni vozel nodo comune
    okrasni vozel nodo d'amore
    dvojni vozel nodo doppio
    skrajševalni vozel nodo margherita, nodo del frate
    alp. varovalni vozel nodo delle guide
    ladijski vozli ekst. nodi marineschi
    navt. ladijski vozel (za pritrditev priveze ali obešanje vrvi za kavelj) nodo parlato
    obrt. mrežni vozel nodo a rete
    tekst. tkalski vozel nodo da tessitore

    2. (lasje ali kita zviti na tilniku ali temenu) chignon; crocchia

    3. (zapletena zadeva) nodo, difficoltà, intoppo:
    jezikovni, prevajalski vozel nodo linguistico; difficoltà di traduzione

    4. (kraj, kjer se prepleta, stika več prometnih poti) nodo:
    cestni, železniški vozel nodo stradale, ferroviario

    5. pren. (središče) centro, nucleo, essenza:
    vozel problema il nucleo, l'essenza del problema

    6. aer., navt. (dolžinska mera) nodo:
    ladija je plula s hitrostjo 20 vozlov la nave filava a 20 nodi l'ora

    7. fiz. nodo di oscillazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vozel v grlu, v želodcu nodo alla gola, allo stomaco
    pren. gordijski vozel nodo gordiano
    anat. živčni vozel ganglio nervoso
  • vôzel nudo m (tudi fig) ; fig (zapletenost) complicación f

    gordijski vozel nudo gordiano
    napraviti vozel anudar
    napraviti vozel v robec hacer un nudo eu el pañuelo
    presekati (gordijski) vozel cortar el nudo (gordiano)
    razvezati vozel deshacer un nudo
  • zakon2 (zakonska zveza) matrimonio m ; unión f conyugal

    divji zakon concubinato m, amancebamiento m
    drugi zakon segundas nupcias f pl
    iz prvega zakona del primer matrimonio
    razvezan zakon matrimonio disuelto
    skriven (civilni, mešani, navidezni, morganatični, razumski) zakon matrimonio clandestino (civil, mixto, ficticio, morganático, de conveniencia ali por interés)
    sklenitev zakona casamiento m, celebración f del matrimonio
    obljuba zakona promesa f de matrimonio
    razveza zakona divorcio m
    tožba za razvezo zakona demanda f de divorcio
    skleniti zakon contraer matrimonio
    živeti v divjem zakonu fam vivir amontonado(s), amontonarse
    razvezati zakon disolver un matrimonio
  • zákon (zakonska zveza) mariage moški spol , union ženski spol conjugale

    civilni zakon mariage civil
    divji zakon concubinage moški spol, union libre, popularno collage moški spol, pravno faux ménage
    mešani zakon mariage mixte
    navidezni zakon mariage fictif (ali blanc), simulacre moški spol de mariage
    neveljaven zakon mariage putatif
    razumski zakon mariage de raison
    zakon med sorodniki mariage consanguin (ali entre parents)
    zakon zaradi denarja (interesov) mariage d'argent (d'intérêt)
    zakon iz ljubezni mariage d'amour
    obljuba zakona promesse ženski spol de mariage
    otrok iz prvega zakona un enfant du premier lit (ali mariage)
    v drugem zakonu en secondes noces
    zakon skleniti, v zakon stopiti contracter (un) mariage, se marier
    sklenitev zakona célébration ženski spol du mariage
    razveza zakona séparation ženski spol des époux, divorce moški spol
    tožba za razvezo zakona action ženski spol en divorce
    razvezati zakon dissoudre un mariage
    živeti v divjem zakonu vivre maritalement (ali conjugalement, en concubinage, popularno en collage)
  • Zunge, die, (-, -n) Anatomie, bei Schuhen: jezik; figurativ deutscher Zunge nemškega jezika; Tierkunde morski list; Technik , Musik jeziček, an Weichen: ostrica; eine scharfe Zunge oster jezik; eine falsche Zunge lažniv jezik; böse Zungen zlobni jeziki; die Zunge zeigen pokazati jezik; sich auf die Zunge beißen ugrizniti se v jezik; sich die Zunge abbrechen beim Sprechen: lomiti si jezik; sich die Zunge verbrennen opeči si jezik; seine Zunge hüten/zügeln brzdati (svoj) jezik; es liegt mir auf der Zunge leži mi na jeziku; auf der Zunge zergehen raztopiti se v ustih; seine Zunge wetzen brusiti jezik (an ob) ; das Herz auf der Zunge haben nositi srce na dlani; glatt/schwer von der Zunge gehen iti hitro/težko z jezika; jemandem die Zunge lösen razvezati jezik (komu)
  • развязывать, развязать razvezovati, razvozla(va)ti; (pren.) osvoboditi, sprostiti;
    p. pуки dati proste roke;
    p. язык razvezati jezik