lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj
lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane
Zadetki iskanja
- loči|ti se3 [ó] (-m se) ločevati se (razvezati se) sich scheiden lassen
ki se želi ločiti scheidungswillig - mošnja samostalnik
1. (vrečka) ▸ erszény, zacskópolna mošnja ▸ teli erszénymošnja cekinov ▸ dukátokkal teli erszénymošnja denarja ▸ egy zacskó pénzmošnja za tobak ▸ dohányzacskóseči v mošnjo ▸ erszényébe nyúlusnjena mošnja ▸ bőrerszényIzpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.
2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszénypolna mošnja ▸ teli kincstár, teli kasszaprazna mošnja ▸ üres kincstár, üres kasszaRusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.proračunska mošnja ▸ költségvetési kassza, kincstárdržavna mošnja ▸ államkincstárrazvezati mošnjo ▸ megnyitja az erszényét, belenyúl az erszényébeodpreti mošnjo ▸ kinyitja az erszényét, megnyitja az erszényétseči v mošnjo ▸ belenyúl az erszényébe, mélyen a pénztárcájába nyúl, mélyen nyúl a zsebébemošnja denarja ▸ pénzzel teli erszényCirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.
3. (del telesa) ▸ herezacskóspustiti se v mošnjo ▸ herezacskóba leszállDimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik. - ouvrir* [uvrir] verbe transitif odpreti, otvoriti, odkleniti; odpirati se; raztegniti (rokavice); zbuditi (apetit)
s'ouvrir odpreti se, odpirati se, voditi ven (o vratih)
s'ouvrir à quelqu'un razkriti se komu
côté à ouvrir! tu odpreti!
ouvrir la bouche spregovoriti, ziniti, usta odpreti
ouvrir la bouche à quelqu'un komu jezik razvezati
ouvrir un débouché odpreti tržišče
ouvrir le feu začeti streljati
ouvrir la lice, (familier) la danse začeti prepir
ouvrir son sein à quelqu'un koga z odprtimi rokami sprejeti
ouvrir la voie à quelque chose odpreti pot čemu - razporočíti se (-ím se) perf. refl. glej razvezati, ločevati
- razrahlja|ti (-m) auflockern; (razvezati) lösen
- razvezováti (se) (-újem (se)) imperf., imperf. refl. glej razvezati | razvezovati
- snodare
A) v. tr. (pres. snōdo)
1. odvozlati, razvozlati
2. razgibati:
snodare la lingua razvezati jezik
B) ➞ snodarsi v. rifl. (pres. mi snōdo)
1. upogibati se
2. cepiti se
3. viti, vijugati se (cesta) - vózel knot
gordijski vózel Gordian knot
napraviti, zavezati vózel to make, to tie a knot
razvezati vózel to untie a knot
presekati gordijski vózel (figurativno) to cut the Gordian knot - vôzel nœud moški spol (tudi mornarica)
gordijski vozel nœud gordien
napraviti (razvezati) vozel faire (défaire, délier) un nœud
presekati gordijski vozel (figurativno) couper (ali trancher) le nœud gordien
narediti vozel na robec faire un nœud à son mouchoir
ladja vozi 20 vozlov na uro le navire file 20 nœuds à l'heure - vôzel (-zla) m
1. nodo, annodatura, cocca, groppo:
razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel sciogliere, stringere, allentare un nodo
navadni vozel nodo comune
okrasni vozel nodo d'amore
dvojni vozel nodo doppio
skrajševalni vozel nodo margherita, nodo del frate
alp. varovalni vozel nodo delle guide
ladijski vozli ekst. nodi marineschi
navt. ladijski vozel (za pritrditev priveze ali obešanje vrvi za kavelj) nodo parlato
obrt. mrežni vozel nodo a rete
tekst. tkalski vozel nodo da tessitore
2. (lasje ali kita zviti na tilniku ali temenu) chignon; crocchia
3. (zapletena zadeva) nodo, difficoltà, intoppo:
jezikovni, prevajalski vozel nodo linguistico; difficoltà di traduzione
4. (kraj, kjer se prepleta, stika več prometnih poti) nodo:
cestni, železniški vozel nodo stradale, ferroviario
5. pren. (središče) centro, nucleo, essenza:
vozel problema il nucleo, l'essenza del problema
6. aer., navt. (dolžinska mera) nodo:
ladija je plula s hitrostjo 20 vozlov la nave filava a 20 nodi l'ora
7. fiz. nodo di oscillazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vozel v grlu, v želodcu nodo alla gola, allo stomaco
pren. gordijski vozel nodo gordiano
anat. živčni vozel ganglio nervoso - vôzel nudo m (tudi fig) ; fig (zapletenost) complicación f
gordijski vozel nudo gordiano
napraviti vozel anudar
napraviti vozel v robec hacer un nudo eu el pañuelo
presekati (gordijski) vozel cortar el nudo (gordiano)
razvezati vozel deshacer un nudo - zakon2 (zakonska zveza) matrimonio m ; unión f conyugal
divji zakon concubinato m, amancebamiento m
drugi zakon segundas nupcias f pl
iz prvega zakona del primer matrimonio
razvezan zakon matrimonio disuelto
skriven (civilni, mešani, navidezni, morganatični, razumski) zakon matrimonio clandestino (civil, mixto, ficticio, morganático, de conveniencia ali por interés)
sklenitev zakona casamiento m, celebración f del matrimonio
obljuba zakona promesa f de matrimonio
razveza zakona divorcio m
tožba za razvezo zakona demanda f de divorcio
skleniti zakon contraer matrimonio
živeti v divjem zakonu fam vivir amontonado(s), amontonarse
razvezati zakon disolver un matrimonio - zákon (zakonska zveza) mariage moški spol , union ženski spol conjugale
civilni zakon mariage civil
divji zakon concubinage moški spol, union libre, popularno collage moški spol, pravno faux ménage
mešani zakon mariage mixte
navidezni zakon mariage fictif (ali blanc), simulacre moški spol de mariage
neveljaven zakon mariage putatif
razumski zakon mariage de raison
zakon med sorodniki mariage consanguin (ali entre parents)
zakon zaradi denarja (interesov) mariage d'argent (d'intérêt)
zakon iz ljubezni mariage d'amour
obljuba zakona promesse ženski spol de mariage
otrok iz prvega zakona un enfant du premier lit (ali mariage)
v drugem zakonu en secondes noces
zakon skleniti, v zakon stopiti contracter (un) mariage, se marier
sklenitev zakona célébration ženski spol du mariage
razveza zakona séparation ženski spol des époux, divorce moški spol
tožba za razvezo zakona action ženski spol en divorce
razvezati zakon dissoudre un mariage
živeti v divjem zakonu vivre maritalement (ali conjugalement, en concubinage, popularno en collage) - Zunge, die, (-, -n) Anatomie, bei Schuhen: jezik; figurativ deutscher Zunge nemškega jezika; Tierkunde morski list; Technik , Musik jeziček, an Weichen: ostrica; eine scharfe Zunge oster jezik; eine falsche Zunge lažniv jezik; böse Zungen zlobni jeziki; die Zunge zeigen pokazati jezik; sich auf die Zunge beißen ugrizniti se v jezik; sich die Zunge abbrechen beim Sprechen: lomiti si jezik; sich die Zunge verbrennen opeči si jezik; seine Zunge hüten/zügeln brzdati (svoj) jezik; es liegt mir auf der Zunge leži mi na jeziku; auf der Zunge zergehen raztopiti se v ustih; seine Zunge wetzen brusiti jezik (an ob) ; das Herz auf der Zunge haben nositi srce na dlani; glatt/schwer von der Zunge gehen iti hitro/težko z jezika; jemandem die Zunge lösen razvezati jezik (komu)
- развязывать, развязать razvezovati, razvozla(va)ti; (pren.) osvoboditi, sprostiti;
p. pуки dati proste roke;
p. язык razvezati jezik